Datum objave: 29.11.2013

Kategorija: Aktualno na Univerzi

V Unionski dvorani v Mariboru je bila 22. novembra 2013 podelitev Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanja Ambasador znanosti in Puhovega priznanja. Med prejemnikih teh najvišjih nagrad na področju znanosti so bili tudi člani in sodelavci Univerze v Ljubljani.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri raziskavah delovanja proteoliznih encimov in njihovi regulaciji
prof. dr. Janko Kos
Prof. dr. Janko Kos je redni profesor farmacevtske biokemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in vodja Odseka za biotehnologijo na Institutu »Jožef Stefan«.
 
Znanstvenoraziskovalno delo prof. Kosa zajema farmacevtsko biotehnologijo in biokemijo, njegovo ožje raziskovalno področje so raziskave proteoliznih encimov v malignih, imunskih in nevrodegenerativnih procesih, raziskave sinteznih in naravnih inhibitorjev ter dostavnih sistemov za vnos zdravil. Zlasti odmevne so njegove raziskave proteolitskega encima katepsina X, ki je prisoten v imunskih celicah, nevronih in nekaterih tumorskih celicah. Prof. Kos je odkril več tarč katepsina X, kot so integrini, gama enolaza in profilin-1, delovanje katepsina X na te tarče pa ima pomembne fiziološke posledice. Povišana koncentracija katepsina X povzroči tvorbo membranskih nanocevk, ki omogočajo prenos sporočil med celicami v obliki ionov, komponent celične površine in znotrajceličnih veziklov. Utišanje izražanja ali inhibicija aktivnosti katepsina X bistveno zmanjša adhezijo in migracijo imunskih in tumorskih celic, poveča pa regeneracijo nevronskih celic in tvorbo nevritov. Te ugotovitve potrjujejo katepsin X kot pomembno terapevtsko tarčo, zato je raziskovalno delo prof. Kosa poleg raziskav vloge proteaz v fizioloških procesih usmerjeno tudi v iskanje in pripravo proteaznih inhibitorjev in drugih spojin, ki bi bile uporabne za zdravljenje raka, nevrodegenerativnih in avtoimunih bolezni.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke za raziskave na področju materialov
i. prof. dr. Miran Gaberšček
Izr. prof. dr. Miran Gaberšček je vodja laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu, direktor Centra odličnosti za nizkoogljične tehnologije in izredni profesor za področje materialov na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Pri svojem delu raziskuje elektrokemijske sisteme za shranjevanje in pretvorbo energije, predvsem transportne in reakcijske mehanizme, ki potekajo v baterijah in gorivnih celicah. V težnji za izboljšavo moči baterij je vpeljal koncept distančnikov v elektrodnem kompozitu in izboljšal električno kontaktiranje med različnimi fazami v elektrodi baterije. S sodelavci je predlagal novo vrsto organskih baterij in pripravil nove baterijske nanomateriale na osnovi titanatov ter jih ustrezno patentno zaščitil. V članku, objavljenem v Nature Materials, je pokazal, kako medfazno kontaktiranje velikega števila aktivnih delcev vpliva na delovanje in izgube v baterijah, ter tudi posplošil svoja dognanja zunaj področja baterijskih materialov. Izsledke svojih raziskav je v zadnjih sedmih letih objavil v 74 znanstvenih člankih. Njegova dela so citirana v najuglednejših znanstvenih revijah, kar ga uvršča med najbolj citirane raziskovalce na področju materialov in tehniških ved v Sloveniji. Je soavtor devetih patentov s področja novih funkcionalnih materialov. Svoje znanje prenaša v industrijo kot vodilni teoretik za raziskave baterij v Evropskem raziskovalnem inštitutu Alistore-Eri, Centru odličnosti za nizkoogljične tehnologije in kot pedagog.
 
Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v genetiki
prof. dr. Simon Horvat
Prof. dr. Simon Horvat je redni profesor za genetiko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter sodelavec Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu. Odkril je, da je funkcija gena Socs2 povezana z uravnavanjem rasti pri sesalcih. Odsotnost ali zmanjšano izražanje gena Socs2 vodi v pospešeno rast in gigantizem, čezmerno izražanje pa povzroča pritlikavost. Z genomsko analizo miši, selekcioniranih glede na debelost ali vitkost, je prof. Horvat odkril nov gen za debelost, Deptor, ki se različno izraža pri debelih in vitkih miših ter človeku samo v maščevju. Skupaj s sodelavci Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT) so pojasnili način delovanja tega gena, kar je doživelo velik odmev tudi v širši javnosti. Omenimo še, da je prvi v Sloveniji razvil transgene miši z izbitim genom Cyp51, ki so dober živalski model za študije homeostaze holesterola in sindroma Antley-Bixler pri človeku. Njegovi dosežki pomembno prispevajo k napredku genetike in živalske biotehnologije.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v astrofiziki in astronomiji
prof. dr. Tomaž Zwitter
Prof. dr. Tomaž Zwitter je profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo je usmeril v astronomske meritve, ki omogočajo pridobivanje podatkov, potrebnih za razumevanje mozaika strukture vesolja. Uveljavil se je pri več mednarodnih kolaboracijah, katerih cilj je razvozlati zgodovino in prihodnost naše galaksije. Omeniti je treba, da je eden od ustanoviteljev mednarodnega projekta RAVE (RAdial Velocity Experiment), pri katerem sodelujejo znanstveniki iz devetih držav in je tudi njegov znanstveni direktor. Med dosežki njegovega dela je treba posebej poudariti meritve ubežne hitrosti iz naše galaksije za zvezde v Sončevi okolici, ki so nov neposreden dokaz obstoja temne snovi v zunanjem haloju Rimske ceste. Meritev ubežne hitrosti je omogočila tudi do zdaj najboljšo določitev mase naše galaksije. Profesor Zwitter je uvedel novo spektroskopsko metodo določanja razdalj do zvezd, ki nam da prostorsko sliko položajev in gibanj zvezd danes in v preteklosti.
Znanstvena dela nagrajenca so dosegla izjemno mednarodno odmevnost, saj so bila citirana več kot dvatisočkrat, kar kaže njegov pomembni prispevek k svetovni zakladnici znanja. 

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Več na