Ljubljana, 26. 3. 2014. Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik je podelil Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2014.

Datum objave: 26.03.2014

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Ljubljana, 26. 3. 2014. Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik je podelil Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2014.

Člani podjetniške skupine Enolyse, ki so prejeli letošnjo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo: Jaka Ogorevc, Martin Blazinšek, Primož Zajec, Petra Malavašic%u030C, Matic Krajnc, Nejc Stanko in Diano Kitanovski.  <br />
Foto: Željko Stevanić, IFP d.o.o.Prvo mesto in 3.000 EUR je prejel projekt Enolyse.

je sistem za nadzor fermentacije vina. Trenutno razvijajo senzor za merjenje sladkorja, hkrati pa tudi mobilno in spletno aplikacijo za spremljanje poteka fermentacije.

Člani podjetniške skupine: Jaka Ogorevc, Martin Blazinšek, Primož Zajec, Petra Malavašič, Matic Krajnc, Nejc Stanko in Diano Kitanovski 

Rotacijski generator hidro dinamske kavitacije 2Drugo mesto in 2.000 EUR je prejel projekt Rotacijski generator hidro dinamske kavitacije.

z uporabo hidrodinamske kavitacije odstranjujemo zdravilne učinkovine iz odpadnih voda in uničujemo legionelo v pitni vodi.

Člani podjetniške skupine: prof. dr. Brane Širok, dr. Matevž Dular, Martin Petkovšek, dr. Mojca Zupanc

Tehnologija Disipativnih Granuliranih Materialov 2Tretje mesto in 1.000 EUR je prejel projekt Tehnologija Disipativnih Granuliranih Materialov.

omogoča optimalno izkoriščanje dušilnih lastnosti polimernih materialov in s tem maksimalno znižanje vibracij in hrupa.
Člani podjetniške skupine: Marko Bek, Prof. Dr. Igor Emri, Dr. Anatolij Nikonov, Alen Oseli, Tina Golob, Prof. Dr. Roko Žarnić, Prof. Dr. Hongbing Lu, Prof. Dr. Arkady Voloshin, Prof. Dr. Julius Kalpunov, Pavel Oblak, Uroš Mavec
 

FinalistiFinalisti Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2014. Na sredi dr. Lidija Honzak, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik ter prorektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Maja Makovec Brenčič. 

 

 

 

Natečaj za nagrado je potekal v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem.

V prvem delu dogodka so bili predstavljeni primeri dobrih praks tako s področja temeljnega kot aplikativnega raziskovanja, start-upov, konceptov spodbujanja inovativnosti in kreativnosti študentov in raziskovalcev, podjetništva in interdisciplinarnih povezav ter vseh že obstoječih institucionalnih oblik prenosa znanj Univerze v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani, ki razvija vsa znanstvena področja oz. vede, je valilnica znanja in vednosti, ki omogočajo inovacije v najširšem družbenem, kulturnem in ne zgolj v gospodarskem oz. tehnološkem pomenu, je poudaril resorni minister, dr. Jernej Pikalo. Oblike dosedanjega sodelovanja in prenosa znanja iz univerzitetnega v širše družbeno in poslovno okolje so pestre in že obsegajo vrsto elementov, sta poudarila rektor Univerze v Ljubljani, profesor dr. Ivan Svetlik in prorektorica UL, prof. Maja Makovec Brenčič:  od  centrov  odličnosti, kompetenčnih centrov, izumov, patentov, raziskovalnih institutov UL, povezovanja študentov z neposredno prakso preko projektnih nalog in raziskovalnih projektov, diplomskih, magistrskih, doktorskih del;   gostujočih predavateljev tako iz gospodarstva kot razvojno-raziskovalnih ustanov, vse do različnih programov vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega pretoka znanj in aktivnosti kariernih centrov na Univerzi.

Rektor prof. dr. Ivan Svetlik je posebej v tem oziru poudaril: »Pomen naših diplomantov, ki stopajo v delovno okolje z znanjem, ki so ga pridobili na univerzi, je za grajenje mostov med nami in gospodarstvom ključno. Čas v katerem živimo terja od nas nove oblike neposrednih povezav med univerzo in delodajalci«.

Prav posebno mesto v tem procesu pripada Ljubljanskemu univerzitetnemu inkubatorju (LUI), brez katerega, kot je poudarila prorektorica, ne bi bilo letos že četrtič izbranih finalistov za Naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Da bi se področje prenosa znanja še okrepilo, je potrebno vzpostaviti ekosistem učinkovitih povezav Univerze z vsemi deležniki tako v gospodarstvu kot širšem družbenem okolju, vzpostaviti mreže ambasadorjev znanj na vseh članicah UL ter z učinkovito komunikacijsko platformo približati ponudbo in prepoznavnost znanj širši javnosti. S takšnimi aktivnostmi želi univerza udejaniti svojo vizijo do leta 2020 in postati ena odličnejših v svetu.

Prof. dr. Steinbach, predsednik Tehniške univerze Berlin, poseben gost srečanja in glavni govorec je poudaril, da lahko edino ideje, invencije in inovacije spremenjajo svet. In dobre med njimi ga spreminjajo na bolje. Kot temeljno nalogo univerze v sodobnem, pogosto nepredvidljivem svetu prof. Steinbach vidi v njeni družbeni odgovornosti: univerza je dolžna vračati družbi vložek, ki ga ji ta namenja. In univerza to najučinkoviteje počne tako, da skrbi za ustvarjalno sinergijo med svetom ustvarjanja in prenosa znanja ter svetom njegove uporabe, saj s tem spodbuja rast in razvoj družbe. Celotna Evropa, in s tem tudi Slovenija, so pred pomembno nalogo prevrednotenja družbene percepcije podjetnosti v najširšem pomenu besede. Naloga izobraževalnega sistema in univerze pa je poleg znanstvene odličnosti tudi razvoj pozitivnega odnosa do podjetništva in opolnomočenja mladih za odgovoren razvoj karierne poti.

Tem pogledom se pridružujejo tudi predstavniki uspešnih slovenskih podjetij, ki vidijo prihodnost v intenzivnem in ustvarjalnem sodelovanju raziskovalnega in podjetniškega sveta. Podjetja v Sloveniji iščejo povezave z različnimi institucijami znanja in poudarjajo, da je sodelovanje vedno dvosmerna cesta, ali kot je povedal predsednik uprave Gorenja, Franjo Bobinac:  »Za dobro sodelovanje sta odgovori obe strani«. Znanja, pridobljena na UL so visoko kakovostna, priznavajo igralci na globalnih trgih, vendar si mora Univerza bolj prizadevati za spodbujanje ustvarjalnosti, razvoj talentov in raziskovalnega navdušenja med mladimi, je poudaril prof. Janez Bešter s Fakultete za elektrotehniko. Sodelovanje s širšim okoljem je bistveno za preverjanje znanstvene odličnosti Univerze. In tega sodelovanja je skozi leta vedno več, kar je na podlagi svoje neposredne izkušnje poudaril prof. Aleš Podgornik, FKKT in Cobik. Najučinkovitejše oblike povezovanja z univerzo in prenosa aktualnega znanja v gospodarstvo vidijo podjetja v  delu s študenti, diplomanti in mladimi raziskovalci, je poudaril predsednik uprave Kolektorja, Stojan Petrič.  Skupina Kolektor s številnimi razvojnimi projekti, mladimi raziskovalci in spodbudami, kot so »Poganjajmo znanje« aktivno išče inovativne ideje in mlade talente.

Sodelujoči na dogodku so postavljali v ospredje nujnost povezovanja in intedisciplinarnega prepletanja različnih znanstvenih področij.  Ta vse bolj postaja ključni element uspešnosti podjetij na globalnem trgu. Pri tem predstavniki podjetij opozarjajo, da mora univerza razvijati interdisciplinarnost tudi preko oblikovanja novih programov ter znanja osnovnih ved (npr. tehničnih, naravoslovnih) prepletati z znanji iz ekonomije, prava, spodbujati pridobivanje veščin in splošnih kompetenc diplomantov.

Da sta interdisciplinarnost in podjetništvo v najširšem pomenu besede temelja uspeha in uspešnosti, dokazujejo tudi predstavljeni primeri dobrih praks UL. Inovacije niso le tehnološke, ampak tudi ne-tehnološke in še posebej slednje moramo spodbujati tudi s primeri interdisciplinarnih povezovanj. Predstavljen je bil primer neposrednega vključevanja študentov in študentk v ustvarjalni projekt, ki je potekal na Filozofski fakulteti na oddelku za prevajalstvo z naslovom Od knjige do prevoda na knjižni polici, ki je povezal enajst študentk-prevajalk. Te so pod mentorstvom dr. Nadje Drobnik opravile vse faze prenosa in umeščanja književnega teksta v slovensko jezikovno okolje. 

Od blizu smo imeli tudi priložnosti doživeti navdušenje (so)ustvarjalcev na globalnem trgu prepoznavnega Cube Sensors, ki je nastal kot primer povezovanja Fakultete za računalništvo in informatiko, njenih Alumnijev ter ekipe prof. Patricia Bulića na pobudo mladega start-up podjetja. Prof. Bulić je ob tem izpostavil še dodatno in širšo družbeno korist takih sodelovanj: ob tem, da država financira javne univerze, le te s svojim razvojno-inovativnim delom z gospodarstvom prispevajo k gospodarski uspešnosti podjetij, ta pa preko plačevanja davkov vračajo v krogotok ustvarjanja novih vrednosti.

Predstavilo se je tudi podjetje MESI, ki ga vodi Jakob Štušterič, prejemnik rektorjeve nagrade Naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2010, in ki ima začetke še v študentskih letih ustanoviteljev; podjetje je tudi s pomočjo Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja ustvarilo uspešno pot na globalne trge z razvojem novih medicinskih merilnih naprav.

In kje se rojeva prava podjetnost, ki, kot pravi prof. Aleš Vahčič z Ekonomske fakultete,  v večini primerov niti ni povezana z visoko tehnologijo, ampak s preprosto željo ljudi po reševanju konkretnih potreb? Tudi v kletnih prostorih Ekonomske fakultete, kjer D.School povezuje profesorje, študente in podjetja z različnih področij v reševanju konkretnega problema z metodo prototipiranja vse do končne rešitve in preskusa produkta na trgu. 

Ustvarjalno inovativni dan prenosa znanj na Univerzi v Ljubljani je zaokrožil rektor, prof. dr. Ivan Svetlik z naslednjo mislijo: »Za gospodarski in tudi uspeh družbe kot celote je kritična povezava med izobraževanjem in gospodarstvom; in najučinkoviteje to vez vzpostavljajo in vzdržujejo prav njene diplomantke in diplomanti.«

 

 

 VEČ O NATEČAJU ZA REKTORJEVO NAGRADO ZA NAJ INOVACIJO UNIVERZE V LJUBLJANI

Natečaj za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani predstavlja spodbudo za razvoj in trženje tako tehnoloških kot netehnoloških inovacij ter inovativnih podjetniških idej, nastalih na Univerzi v Ljubljani. Namen natečaja je, da spodbudi inovativne posameznike, da svoje ideje preoblikujejo v tržno zanimive izdelke, storitve, rešitve, jih povežejo v podjetniška delovanja ali druge oblike (npr. patente).

V letošnji izbor se je uvrstilo 19 inovativnih predlogov in idej. Predstavitve in izbor so potekali od 24. februarja do 10. marca v prostorih Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja.

Izborni postopek je potekal v dveh fazah; najprej je vse prispele predloge ocenila ožja strokovna komisija v sestavi:

  • Prof. dr. Maja Makovec Brenčič, prorektorica Univerze v Ljubljani
  • Dr. Lidija Honzak, direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja ter
  • Mag. Primož Kunaver, Primum, podjetniški svetovalec

Komisija je opravila intervjuje z vsemi predlagatelji. Ti so imeli na voljo dvajset minut za predstavitev ideje ter deset minut za odgovore na vprašanja komisije. Na enak način se je drugostopenjski komisiji predstavilo osem izbranih finalistov.

Komisija je finaliste izbrala na osnovi naslednjih kriterijev:

  • jasnost opisa ideje,
  • inovativnost projekta,
  • tehnološka perspektivnost proizvoda/storitve, ki je predmet projekta,
  • raven tveganja glede na ocenjen tržni izplen,
  • velikost tržnega potenciala,
  • izpostavljenost konkurenci in konkurenčne prednosti,
  • kakovost ekonomike projekta,
  • kakovost načrtovane organizacije izvedbe projekta,
  • primernost tima za izvedbo projekta,
  • kakovost razmerij do Univerze v Ljubljani,
  • razvitost inovacije,
  • vpliv na izboljšanje kvalitete življenja,
  • predstavitev skupine na intervjuju.

V drugi krog se je uvrstilo osem predlogov, ki jih je ocenjevala širša strokovna komisija, sestavljena iz 27 uglednih gospodarstvenikov, podjetnikov, predstavnikov investitorjev, skladov tveganega kapitala, predstavnikov podpornih in raziskovalnih ter visokošolskih institucij.

Projekti, ki so se uvrstili v finalni krog so:

  • Nizkocenovni/Jetmap
  • deTens
  • Rotacijski generator hidro dinamske kavitacije
  • Enolyse
  • Monoaktuatorska peristaltska mikročrpalka
  • tehnologija disipativnih granuliranih materialov
  • nerv simulator varne vožnje
  • klub-X – napredne vesoljske tehnologije

Vsi finalisti prejmejo potrdilo o sodelovanju, vsaka skupina pa tudi praktično nagrado Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja v višini 1000 evrov.

8 finalistov rektorjeve nagrade za Naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2014: 

EnolyseEnolyse

je sistem za nadzor fermentacije vina. Skupina razvija senzor za merjenje sladkorja, hkrati pa tudi mobilno in spletno aplikacijo za spremljanje poteka fermentacije.

Člani podjetniške skupine so: Jaka Ogorevc, Martin Blazinšek, Primož Zajec, Petra Malavašič, Matic Krajnc, Nejc Stanko in Diano Kitanovski.  

Rotacijski generator hidro dinamske kavitacijeRotacijski generator hidro dinamske kavitacije

z uporabo hidrodinamske kavitacije odstranjujemo zdravilne učinkovine iz odpadnih voda in uničujemo legionelo v pitni vodi.

Člani podjetniške skupine so: prof. dr. Brane Širok, dr. Matevž Dular, Martin Petkovšek in dr. Mojca Zupanc.  

 

 

 

 

 

 

deTensdeTens

je brezžični modul za pametne telefone, ki omogoča elektrostimulacijo prek štirih kanalov gel elektrod.

Člani podjetniške skupine so: Gregor Treska, Jošt Novljan, Egej Vencelj, Mija Cevzar in Mateja Kovač. 
 

NizkocenovciNizkocenovci / Jetmap

je spletna aplikacija, zemljevid vseh nizkocenovnih letov. Uporabnikom pomaga najti najbližji direktni nizkocenovni let do želene destinacije.

Člana podjetniške skupine sta: Aljaž Božič in Matej Gaser. 

 

Monoaktuatorska peristaltska mikročrpalkaMonoaktuatorska peristaltska mikročrpalka

Inovacija temelji na zmanjšanju števila piezoelektričnih aktuatorjev in s tem vpliva na lažje krmiljenje, nižjo ceno proizvoda, zanesljivost in čistost. Inovacija je uporabna v biofarmaciji, kemiji in prehrambeni industriji.

Člani podjetniške skupine so: asist. dr. Borut Pečar, Fakulteta za elektrotehniko, prof. dr. Slavko Amon, dr. Danilo Vrtačnik, dr. Drago Resnik,

doc. dr. Matej Možek, Tine Dolžan uni. dipl. ing. in mag. Uroš Aljančič. 

 

KUB-XKUB-X - napredne vesoljske tehnologije

je visoko-tehnološka elektronska naprava, ki bistveno izboljša telekomunikacijske rešitve obstoječih srednjih ter malih satelitov. Še posebej je namenjena bodočim številnim tehnološko-naprednim mikro satelitom v obliki kocke (ang. „cube-sat”).

Člana podjetniške skupine sta: dr. Leon Pavlovič in dr. Tomaž Rodič. 

 
 

 

 

 

 

NERV simulator varne vožnjeNERV simulator varne vožnje

Proizvod je naprava za učenje osnov prometnih predpisov in napredne varne vožnje, ki simulira podlago cestišča, sile, ki delujejo na voznika med vožnjo in trke. Simulator omogoča voznikom varen uvod v tečaj za voznika avtomobila.

Člani podjetniške skupine so: Samo Železnik, Matej Vengust, Jaka Simonič, David Možina, Jernej Dolinšek in Neža Perger.

granuliranih materialovTehnologija disipativnih granuliranih materialov

omogoča optimalno izkoriščanje dušilnih lastnosti polimernih materialov in s tem maksimalno znižanje vibracij in hrupa.

Člani podjetniške skupine so: Marko Bek, prof. dr. Igor Emri, dr. Anatolij Nikonov, Alen Oseli, Tina Golob, prof. dr. Roko Žarnić, prof. dr. Hongbing Lu, prof. dr. Arkady Voloshin, prof. dr. Julius Kalpunov, Pavel Oblak in Uroš Mavec