Datum objave: 24.09.2014

Kategorija: Aktualno na Univerzi

V nadaljevanju predstavljamo nekatera dejstva v zvezi z »Dokončanjem študija vpisanih študentov na študijskem programu po prenehanju veljavne akreditacije študijskega programa«.

Zakon o visokem šolstvu v 66. členu daje študentom pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu.

Univerza v Ljubljani je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport o zadevi izteka akreditacije študijskih programov opozorila tako pisno, kot tudi na sestankih, ki so na to temo potekali na ministrstvu (dopis z dne 6. 2. 2014, pisne pripombe na novi ZVIS februarja in aprila 2014).

V istem členu Zakona o visokem šolstvu je univerzi naložena dolžnost, da s svojim statutom uredi postopke in pravila za dokončanje izobraževanja, kar je Univerza v Ljubljani uredila v statutu, v katerem je predvidela tudi postopek za dokončanje študija po krajši oziroma daljši prekinitvi, kot je to predvideno z zakonom.

Univerza v Ljubljani razpisuje in izvaja predavanja in vaje le v programih z veljavno akreditacijo. Univerza zagotavlja študentom pravice s tem, da jim omogoča zaključek študija pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, in to tudi v študijskih programih, ki jih univerza ne želi več akreditirati in razpisovati. Razlogi za take odločitve so povsem strateški in v področju avtonomije univerze, katere cilji so jasno opredeljeni in zapisani v Strategiji UL za obdobje 2012-2020. Kljub takim dolgoročnim odločitvam pa univerza vsem vpisanim študentom zagotavlja vse pogoje za zaključek programov vseh treh stopenj.

Univerza v Ljubljani se obveznosti do študentov v celoti zaveda in si prizadeva z vsemi sredstvi zagotoviti, da uresničujejo svoje pravice, ki jim pripadajo po zakonu in statutu. Zato ostro nasprotuje izjavam, v katerih se poskuša univerzi očitati, da svojih obveznosti do študentov ne izpolnjuje. Univerza ne more pristati na ozko administrativno tolmačenje veljavnosti študijskih programov, saj bi v tem primeru morali vsakih sedem let akreditirati tudi programe, ki jih ne razpisujemo več in so jih nadomestili sodobnejši programi.

Bremen birokratizacije visokega šolstva, ki so nastala s spremembo zakona o visokem šolstvu z zapovedanim  rednim sedemletnim podaljšanjem akreditacije študijskih programov, se zaveda tudi nacionalna agencija NAKVIS. Njeni predstavniki so na sestankih z ministrstvom podprli stališče univerz, da je mogoče zagotoviti pravice študentom in diplomantom brez neproduktivnih administrativnih postopkov podaljševanja akreditacije programom, katerih letniki se ne izvajajo več in jih univerze ne nameravajo več razpisovati. Univerza v Ljubljani meni, da je zagotovljena ustrezna zakonska podlaga za zaključek študija vseh študentov, ki redno napredujejo v programih.

Namen visokošolske zakonodaje ne sme biti prekomerno normiranje dejavnosti, temveč njena kakovostna izvedba. Univerza že ves čas izkazuje pripravljenost sodelovati pri predlogu za spremembo zakona, v kolikor bi to pripomoglo k ustrezni rešitvi problema.

Tako je Rektorska konferenca Republike Slovenije pozvala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v svojem dopisu, datiranem 8. 9. 2014, k razmisleku o rešitvi zadeve s predlogom, da se kot nov tretji odstavek 32. člen obstoječega Zakona o visokem šolstvu doda: »Po datumu izteka akreditacije študijskega programa, visokošolski zavod študijskega programa ne razpisuje več. Študenti, vpisani v študijski program v času veljavnosti njegove akreditacije, imajo pravico do zaključka študija na tem študijskem programu v skladu z določbami tega zakona in statuta visokošolskega zavoda.« To je bilo predstavljeno tudi na novinarski konferenci po seji Rektorske konference, in sicer v petek, 19. 9. 2014. Izjava rektorjev je objavljena na rkrs.si.
 
Seznanjeni smo, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport včeraj, 23. 9. 2014, izjavilo, da bo predlagalo spremembo Zakona o visokem šolstvu po nujnem postopku, in sicer tako, da študentje ne bodo nosili nobenih posledic. Ta prizadevanja podpiramo.

Nastalih razmer v visokem šolstvu ni mogoče reševati enostransko in v škodo študentov, temveč skozi dialog med partnerji MIZŠ, NAKVIS in univerzami.