Datum objave: 08.04.2015

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) se na Univerzi v Ljubljani v sklopu Sveta za umetnost tokrat predstavlja oddelek za restavratorstvo. V Balkonski dvorani so do 30. aprila 2015 na ogled restavratorski projekti, ki so nastali kot diplomske naloge Maruše Ličen, Andreje Ravnikar in Saše Stržinar. Vse so bile za svoje delo nagrajene s Prešernovimi nagradami ALUO Univerze v Ljubljani. 

Na odprtju razstave je številne udeležence najprej pozdravil godalni trio študentk Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, nato pa sta dobrodošlico izrekla še rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik in dekan ALUO Univerze v Ljubljani izr. prof. Boštjan Botas Kenda. Delo konservatorjev-restavratorjev in pričujoča dela je predstavila predstojnica Oddelka za restavratorstvo ALUO Univerze v Ljubljani izr. prof. Miladi Makuc Semion: »Konserviranje in restavriranje sta dolgotrajna procesa, ki sta običajno skrita očem javnosti. Na razstavah občudujemo umetnine, ne vidimo pa konservatorjevega-restavratorjevega dela. Dokumentiranje posega ima zato pri našem delu pomembno vlogo, saj se podoba umetnin spreminja tako s časom kot tudi s posegi, dokumentacija pa nam vsa ta stanja ohrani vsaj v arhivih. Tako je zasnovana tudi ta razstava.« 

Maruša Ličen je izbrala tako imenovano »leseno sliko«, izdelano v tehniki marketerije, ki jo je leta 1929 za posteljno vzglavje zasnoval slovenski umetnik Tone Kralj. Dosledno je upoštevala tehnološke zakonitosti obrti ter stroga načela konservatorsko-restavratorske stroke. 

Andreja Ravnikar se je posvetila metodi podlepljanja slik z napršenim lepilom, ki v našem prostoru predstavlja novost in ponuja razmislek o drugačnem pristopu k stabilizaciji oslabljenega platna. Osnova za njeno raziskovalno delo je bila slika iz cerkve sv. Trojice v Ljubljani Jezus med učeniki, ki je zahtevala poglobitev v način izpeljave konservatorskega postopka podlepljanja z veliko mero kreativnosti in inovativnosti, vendar ob upoštevanju strokovnih načel minimalnosti in povratnosti posega. 

Saša Stržinar je izvedla konserviranje in restavriranje gotske apside župne cerkve v Ribnem pri Bledu, kar je vključevalo tudi delno rekonstrukcijo uničenega rebrastega okrasa lokov in sklepnikov. Projekt je bil velik organizacijski, gradbeni, konservatorsko-restavratorski ter kiparski zalogaj in je zgleden primer kombiniranja študija umetnostnozgodovinskih dejstev ter poznavanja in preizkušanja novih materialov, ki omogočajo lahko, prepričljivo in odstranljivo gradnjo.  

Avtor fotografij je Erik Emeršič.