Datum objave: 20.05.2015

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Ljubljana, 20. maja 2015 – Rektor Univerze v Ljubljani je na današnji dan podelil že desettisoči naziv doktor znanosti, ki ga je prejela doktorica znanosti Katarina Polajnar Horvat s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob prejetem nazivu, ki ga Univerza v Ljubljani podeljuje že od prvega študijskega leta 1919-1920, je desettisoča doktorandka povedala: »V ponos mi je, da sem se tako častno zapisala v zgodovino Univerze. Je posebna in neponovljiva priložnost ter še dodatna vzpodbuda za raziskovalko na začetku profesionalne poti.« Prva doktorandka Univerze v Ljubljani je bila Ana Mayer s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je leta 1920 doktorirala s področja kemije. 

V Sloveniji se največ doktorjev znanosti ponaša prav z doktorsko listino Univerze v Ljubljani, vse več doktoratov pa Univerza podeli tudi študentom iz tujine. »Doktorski študij predstavlja vrh izobraževalne piramide, zato skrbimo za visoke standarde tega študija in za njegovo tesno povezanost z raziskovanjem,« je v uvodnem nagovoru povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik, v katerem je še poudaril, da je doktorski študij porok za zagotavljanje zadostnega števila znanstveno raziskovalnih in razvojnih kadrov v državi ter za razvoj vrhunskih potencialov mlade generacije. »Doktorski študij bi moral biti deležen javne finančne podpore in ne prepuščen zgolj tistim posameznikom, ki imajo sami zadosti sredstev, da si ga lahko privoščijo,« je prepričan rektor. 

Da so doktorski študenti nepogrešljiv steber raziskovalnega dela, se strinja tudi prorektor Univerze v Ljubljani za področje pedagoškega dela prof. dr. Martin Čopič: »Brez doktorskega študija univerza ne bi mogla obstati. Tega se moramo posebej močno zavedati v sedanjem času, ko je ostal edini javni vir financiranja doktorskega študija program mladih raziskovalcev, zaradi česar se je v zadnjih dveh letih vpis na ta študij na Univerzi v Ljubljani razpolovil.«  Povedal je tudi, da si bo Univerza v Ljubljani še naprej prizadevala za izboljšanje položaja in nadaljnjo rast doktorskega študija v Sloveniji ter se pri tem povezovala tudi s samostojnimi raziskovalnimi inštituti. 

Delo raziskovalcev in raziskovalk je zahtevno in polno izzivov, ki prihajajo tako iz okolja kot iz notranje želje po odkrivanju novega in iskanju resnice. »Naziv doktorice znanosti me razveseljuje, saj vem, da je za mano že kar nekaj zajetnega dela in dosežkov, a hkrati z njim sprejemam odgovornost za nadaljevanje znanstvenega raziskovanja,« je s ponosom povedala dr. Katarina Polajnar Horvat, avtorica desettiočega doktorskega dela z naslovom Vloga socialnih dejavnikov pri razvoju okoljske ozaveščenosti in spreminjanju okoljskega vedenja. Njen mentor prof. dr. Marko Polič je izpostavil, da je doktorandka s svojim delom pomembno prispevala k znanosti, saj se je lotila socialnih dejavnikov oblikovanja in razvoja okoljske ozaveščenosti ter posameznikovega okoljskega vedenja, zelo pereče teme v času podnebnih sprememb in okoljskih kriz. »Pokazala je, kako se ljudje v svojem odnosu in vedenju povezanem z okoljem razlikujejo, kaj na to vpliva in kako lahko dosežemo okolju bolj prijazno vedenje. Oblikovala je pojasnjevalni model, ki ni le teoretično zanimiv, ampak je tudi praktično pomemben, če ga bomo seveda upoštevali in skušali doseči prijaznejši odnos do okolja.«  

Prvi doktorji znanosti so svoj študij začeli v tujini, ustanovitev Univerze v Ljubljani leta 1919 pa jim je omogočila, da so ga zaključili doma. Prva doktorandka Univerze v Ljubljani je bila Ana Mayer s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je leta 1920 doktorirala s področja kemije. Malo univerz na svetu se lahko pohvali, da je na njej prva doktorirala ženska, zato je še toliko bolj vzpodbudna novica, da se število doktoric znanosti povečuje. 

 

Avtor fotografij je Željko Stevanić, IFP, d.o.o.