Meje številnih držav v Srednji Evropi in Centralni Aziji so obdane z žičnatimi ograjami in zidovi. Čeprav se je po padcu železne zavese zdelo, da prihajamo v svet brez meja, so dramatične geopolitične spremembe in poslabšanje varnostne situacije številne države napeljale na postavljanje novih mejnih ograj.

Datum objave: 24.06.2016

Kategorija: Univerza in znanost

Te ograje so smrtno nevarne za divje živali, ki se vanje zapletejo, in ovirajo njihovo premikanje. Povzročajo fragmentacijo populacij, nekatere pa odrežejo od pomembnega sezonskega habitata. To manjša verjetnost dolgoročnega preživetja prizadetih populacij in zmanjšuje njihovo sposobnost za soočanje s klimatskimi spremembami.

Skupina 18 raziskovalcev iz desetih držav, tudi iz Slovenije, je pripravila pregled te problematike v Evropi, na Kavkazu in v Centralni Aziji. Ugotovili so, da je takšnih ograj že med 25.000 in 30.000 kilometrov, ob tem pa ves čas rastejo nove.

Obstajajo ukrepi, s katerimi se lahko omeji najhujše posledice, potrebna pa je tudi odprta javna debata o mejnih ograjah, kjer je treba pretehtati ceno in koristi tovrstnih ograj v primerjavi z drugimi pristopi. Trenutno stanje pa zahteva ponoven razmislek o čezmejnih strategijah naravovarstva.

Celoten članek si lahko preberete tukaj.  

 

Avtorica fotografije je Petra Kaczensky.