Datum objave: 15.09.2016

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Zadnji vpisi študentov v stare programe so potekali za študijsko leto 2008/2009. Ti študenti bi ob vpisu v štiriletni program, s koriščenjem dodatnega leta, kot mu omogoča zakon, študij morali zaključiti najkasneje jeseni 2013. Ob upoštevanju dodatnih določb statuta Univerze v Ljubljani bi tem osebam pripadala pravica dokončanja študija pod enakimi pogoji še dve leti, torej do leta 2015. Danes so te osebe in vse tiste, ki so bile v stare programe vpisane že pred letom 2013 in bi zato študij morale zaključiti še prej, osebe brez statusa rednega študenta. Ker je iz proračuna financiran le redni dodiplomski študij (podiplomski študij je delno sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in delno iz šolnin), je strošek zaključevanje študija omenjenih oseb v celoti na strani univerz. Postavka »Diplomsko delo z zagovorom (samo za osebe brez statusa)« je v ceniku Univerze v Ljubljani stalnica najmanj deset let. Gre približno za tretjino zneska, ki bi ga Univerza prejela iz proračuna za to isto osebo, če bi študij zaključila v rednem roku. 

Cenike univerze pripravljamo avtonomno in so informativne narave. Spremembe  so obravnavane na letnih sprejemih cenikov Upravnega odbora Univerze v Ljubljani s soglasjem Študentskega sveta Univerze v Ljubljani. Če članica Univerze v Ljubljani predlaga določeno spremembo v ceniku, z njo pa se ne strinja Študentski svet te članice, take spremembe Upravni odbor Univerze ne more sprejeti. 

Vse fakultete Univerze v Ljubljani zaključevanja študija po starih programih ne zaračunavajo. Na Veterinarski in Medicinski fakulteti teh stroškov denimo ni zaradi izpitnih nalog, prav tako stroškov ne zaračunavajo tiste fakultete, na katerih kandidati zaključujejo podiplomski program, saj je ta že pokrit v šolnini. Na Univerzi v Ljubljani strošek rednega dodiplomskega študija na študenta sicer znaša najmanj štiri tisoč evrov letno, odvisno od študijskega programa. V primerjavi z zneskom najmanj dvajset tisoč evrov, ki ga država za študenta plača za obdobje štiriletnega rednega študija z dodatnim letom, je na primer letošnji prispevek  625 evrov za dokončanje univerzitetnega dodiplomskega študija tistih, ki so vse možnosti za njegov zaključek iz proračuna že izkoristili, zanemarljiv.

V zadnjih dvajsetih letih je bil redni dodiplomski študij na slovenskih univerzah financiran na tri različne načine. Pred letom 2004 je bilo to financiranje odvisno od študijskih programov in skupin študentov ter na tej podlagi izračunanim številom pedagoških delavcev (t.i. obdobje programskega financiranja). Od leta 2004 do 2010 je bil del sredstev (40 odstotkov) odvisen od števila vpisanih študentov in števila diplomantov. Pri tem izračunu se je upošteval faktor študijskega programa glede na področje študija, saj so stroški študijskih programov različni. Sredstva so se delila tako, da je 60 odstotkov zneska predstavljala osnova, ki je bila izračunana na podlagi predhodnega leta. Če je po formuli univerza v letu 2010 prejela sto enot, ji je bilo v prihodnjem letu priznanih v osnovi šestdeset, preostanek se je izračunal glede na število študentov in diplomantov. Število diplomantov je bilo torej eden od kriterijev, ki so vplivali na tekoče financiranje in na osnovo, ki se je izračunala v prihodnjem letu. Od leta 2011 dalje je financiranje rednega dodiplomskega študija vezano le na proračunsko postavko vlade, vendar na podlagi izhodišč iz leta 2010. V tem obdobju so se sredstva, dodeljena univerzam, nenehno zmanjševala, tudi do 12 odstotkov.

Spodnji tabeli prikazujeta primerjavo financiranja iz proračuna za osebo, ki je redni dodiplomski študij po starem programu končala v roku in osebo, ki še ni diplomirala. Prikazan je hipotetičen izračun za študenta, ki sta se leta 2006 vpisala na družboslovje. Razlika pri študentih v programih z višjim faktorjem (npr. naravoslovje, tehnologija, medicina, umetniški programi) je še precej višja. 

Pojasnilo k prispevkom kandidatov, ki zaključujejo študij po starih (predbolonjskih) programih

Iz tabele A je razvidno, da je študent diplomiral v času, ki je predviden s študijskim programom za dokončanje študija. V letu 2006 se je v formulo vštel kot vpisan študent, v letu 2010 kot diplomant. Ta študent/diplomant je povečal osnovo za financiranje univerzi, ki se je upoštevala tudi v letu 2011, ko so se sredstva začela določati kot proračunska postavka vlade. Na račun študenta iz tabele A, ki je zaključil študij, je univerza iz proračuna prejela 1820 evrov. Na račun študenta iz tabele B, ki študija ni dokončal, univerza ni prejela sredstev. Posledično zneski v stolpcu desne tabele padajo, saj deleža, ki bi se prenesel v naslednje leto ni.

Tudi za letošnje leto, ko bo diplomiralo oziroma študij po starih programih zaključilo večje število oseb, univerze zanje, kljub zaključku študija, iz proračuna ne bodo prejele sredstev.