Datum objave: 23.05.2017

Kategorija: Univerza in znanost

Evropa trenutno doživlja hitro širjenje nove vrste zveri - zlatega šakala. Šakal je sicer domorodna vrsta v Evropi, vendar je tisočletja živel omejen le na jugovzhodne obale te celine. V zadnjih desetletjih se vrsta pospešeno širi po vsej celini, vendar vzrok za to do nedavnega ni bil znan. Zdaj sta dve študiji odkrili najverjetnejši razlog, ki je omogočil širjenje šakala po Evropi. Mednarodna znanstvena ekipa, pri kateri je sodeloval tudi slovenski raziskovalec dr. Miha Krofel z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je kot prva raziskala odnos med dvema največjima evropskima predstavnikoma družine psov, volkom in zlatim šakalom. Rezultati raziskav so bili predstavljeni v obliki dveh člankov objavljenih v uglednih znanstvenih revijah Nature Communications in Hystrix.

 

V preteklosti so bili volkovi razširjeni po celotni Evropi, nato pa so jih tekom 19. in 20. stoletja ljudje s precejšnjega dela njihove naravne razširjenosti iztrebili. To je šakalu omogočilo, da se razširi po Evropi in poseli izpraznjena območja. Podatki so pokazali, da sama prisotnost volkov še ni dovolj, da prežene šakale. Volkovi morajo imeti možnost preživeti v zadostnem številu in formirati stabilne trope, da pride do pravega učinka. To pojasnjuje, zakaj se šakali še vedno širijo po nekaterih območjih, kjer so volkovi prisotni v manjših gostotah ali razbitih tropih.

Enak vzorec so ugotovili tudi, ko so raziskali odnose med drugimi pari večjih in manjših plenilcev: med volkovi in kojoti v Severni Ameriki ter med dingi in lisicami v Avstraliji. Nadzorovanje številčnosti in razširjenosti manjših plenilcev (šakalov, kojotov in lisic) postane uspešno šele, ko veliki plenilci živijo v naravnih gostotah na večjih območjih. Izkazalo se je tudi, da je vpliv na manjše plenilce največji na osrednjem območju velikih plenilcev in se proti robu razširjenosti zmanjšuje. V okviru raziskave so izoblikovali in potrdili »hipotezo o omejevanju sovražnika« (angl. Enemy Constraint Hypothesis).

 

Izvirna znanstvena članka: 

- Newsome, T.M., Greenville, A.C., Ćirović, D., Dickman, C.R., Johnson. C.N., Krofel, M., Letnic, M., Ripple, W.J., Ritchie, E.G., Stoyanov, S., Wirsing, A.J. 2017. Top predators constrain mesopredator distributions. Nature Communications (v tisku). doi: 10.1038/ncomms15469

- Krofel, M., Giannatos, G., Ćirović, D., Stoyanov, S., Newsome, T.M. 2017. Golden jackal expansion in Europe: a case of mesopredator release triggered by continent-wide wolf persecution? – Hystrix, 28(1). doi: 10.4404/hystrix-28.1-11819

 

Kontakt za dodatne informacije: doc. dr. Miha Krofel, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakulteta Univerze v Ljubljani ( ali 01 3203 531)