Datum objave: 28.08.2013

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Prispevki novinarja Kolednika so na naslednjih naslovih:

Letos skoraj trikrat več brezposelnih diplomantov kot pred petimi leti, 22.8.2013 (http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/08/brezposelnost_diplomantov.aspx),

Če se ne rešimo brezposelnosti mladih, bo hudo, 22.8.2013 (http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/08/kako_zaposljivi_so_nasi_diplomanti.aspx),

FDV priznava: Študentje ne želijo diplomirati. S tem si zagotavljajo socialni status, 23.8.2013 (http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/08/fdv_ohranjanje_statusa.aspx) in

Si Pejovnik in Pikalo zatiskata oči pred brezposelnostjo diplomantov?, 27.8.2013 (http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/08/univerza_ljubljana_stanislav_pejovnik_jernej_pikalo.aspx).

 

V zadnjih dneh smo zaznali, da novinar Kolednik poskuša izvajati diskreditacijo diplomantov Univerze v Ljubljani, ki predstavljajo skoraj dve tretjini mladih diplomantov v Republiki Sloveniji. Ker v mediju www.siol.net navaja pavšalne in zavajajoče trditve, ki škodijo našim diplomantom, smo dolžni nanje odgovoriti.

 

Najprej je treba pojasniti, da sta zaposljivost in tudi zaposlenost diplomantov zelo pomembni nalogi in cilja visokošolskih institucij, nista pa edini. Še posebej univerze so dolžne skrbeti za »opolnomočenje državljanov za osebni razvoj, profesionalno kariero in aktivno državljanstvo ter za duhovni, socialni in ekonomski razvoj skupnosti« (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011 – 2020). V posameznih časovnih trenutkih, ki so vedno odvisni od začasnih kriz, političnih pritiskov, ideologij in doktrin, se morajo univerze zoperstaviti takšnim vplivom in konsistentno podajati objektivno znanje in zagotoviti neodvisno akademsko okolje. Ravno zato je avtonomija univerze tako pomembna. Univerza v Ljubljani to tudi počne.

Nato je treba pojasniti, da obstaja razlika med pojmi 'zaposljivost' in 'zaposlenost'. Zaposlenost je definirana kot prispevek k proizvodnji ali storitvam za zameno plačila (denarno ali nedenarno) za vsaj eno uro v referenčnem času, to je v tednu ali dnevu (International Labour Organisation – ILO ILO, 1987). Zaposljivost pomeni »množico dosežkov in potencialov – spretnosti, miselnih sposobnosti in osebnostnih lastnosti – zaradi katerih diplomanti bolj verjetno dobijo zaposlitev ter so uspešni v svojem izbranem poklicu, kar prinaša prednosti zanje, za delovno silo, skupnost in gospodarstvo« (Yorke, 2006, str. 8). Diplomanti Univerze v Ljubljani so zagotovo dobro zaposljivi. Le pravilno prikazani podatki pa lahko pokažejo v kakšni meri so zaposleni.

V primeru novinarja Kolednika pa obstaja dodaten problem.  Podatkov, s katerimi kot novinar razpolaga, ne prikazuje pravilno ali pa jih celo  zlorabi (torej se uporabijo na manipulativen način). Na primer, novinar Kolednik je v prispevku »Letos skoraj trikrat več brezposelnih diplomantov kot pred petimi leti« z dne 22.8.2013, uporabil podatke za diplomante celotne Slovenije, izpostavljal pa je le diplomante Univerze v Ljubljani. Podatki, ki so prikazani v prispevku, za diplomante te univerze torej ne držijo. Nato je uporabljal podatke o registriranih brezposelnih diplomantih brez primerjave podatkov o drugih brezposelnih skupinah v Sloveniji, kar ne omogoča primerjave ali so diplomanti manj ali bolje zaposleni kot druge skupine. V tej novici so podatki celo med seboj kontradiktorni. Najprej govorijo, da se število prostih delovnih mest za diplomante zmanjšuje, nato pa pokažejo, da se število zaposlitev diplomantov iz leta v leto povečuje in to kljub krizi – torej vse od leta 2008 naprej. Prav tako avtor na začetku govori, da bi naj bili diplomanti predvsem družboslovnih fakultet manj zaposljivi, nato pa na koncu naveden podatke iz Zavoda RS za zaposlovanje, ki kažejo, da se je letos zaposlilo največ diplomantov družboslovnih fakultet in ne naravoslovnih ali tehniških.

 

Novinar v prispevku »Si Pejovnik in Pikalo zatiskata oči pred brezposelnostjo diplomantov?« z dne 27.7.2013, uporabi le izjavo predstavnikov Fakultete za družbene vede o tem, da bi naj študentje vpisovali absolventski staž in jo uporabi kot dokaz brezposelnosti diplomantov Univerze v Ljubljani. Pri tem je mogoče identificirati vsaj sledeči težavi: (1) omenjena izjava predstavnikov Fakultete za družbene vede nima nikakršne povezave z ugotavljanjem zaposlenosti ali brezposelnosti diplomantov te fakultete, (2) omenjena izjava se dotika le ene od 26 članic Univerze v Ljubljani (in še to napačno), prispevek pa poskuša posploševati na celotno univerzo.

 

Ker je iz vsebine prispevkov mogoče sklepati, da je osnovni cilj avtorja  napad na rektorja Univerze v Ljubljani, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika, rektor pojasnjuje: »Nikoli in nikjer  nisem trdil, da je mladim lahko, nikoli in nikjer si nisem zatiskal oči ob prekernih zaposlitvah. Še več, z vsemi silami sem se boril, da bi bilo mladim čim lažje vstopili v delovni proces. Podpiral sem karierni center na UL, ki je obširno in kvalitetno pomagal študentom in študentkam pri kreiranju kariere in iskanju zaposlitve. V vsakem javnem nastopu sem bil na njihovi strani. Še vedno pa trdim, in zato imam tudi dokaze, da naši diplomanti niso nezaposljivi ali težko zaposljivi. Ta trditev je lažna in uperjena proti izobraženi in kritično misleči mladini, še posebej pa proti diplomantom slovenske največje in najboljše univerze.«

 

Ker mediji pomembno prispevajo k oblikovanju javnega mnenja in tudi družbenega dogajanja, je pomembno, kakšne novice prikazujejo. Najbolj je pomembno, da so novice resnične in objektivne. Na področju zaposlenosti diplomantov konsistentni podatki ali večje študije o zaposlenosti diplomantov različnih visokošolskih institucij v Sloveniji ali tujini ne obstajajo. Zato je za kakršenkoli vpogled v stanje zaposlenosti mladih in diplomantov potrebno pregledati vse obstoječe baze podatkov (EUROSTAT, SURS in razne publikacije, ki se delno dotikajo tega vprašanja). Ena redkih študij, ki se je dotaknila vprašanja zaposlenosti diplomantov v Sloveniji (to je Strašek idr., 2010), analizira podatke za diplomante med leti 2005 in 2007 ter zaradi baze podatkov prikazuje primerjavo o času iskanja zaposlitve diplomantov različnih visokošolskih zavodov iz leta 2007. Študija pokaže, da so diplomanti Univerze v Ljubljani najuspešnejši pri zaposlovanju v 3, 6 in 9 mesecih po diplomiranju v primerjavi z vsemi ostalimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji.

 

 

 

 

Baze podatkov, ki so na voljo, prikazujejo le primerjave med državami. Ti podatki pokažejo, da so mladi v Republiki Sloveniji bolje zaposleni kot je povprečje EU:

 

 Tabela 1: Stopnja brezposelnosti mladih od 15 do 24 let.


2012

2011

2010

2008

2006

2004

2002

2000

Nemčija

8,1

8,6

9,9

10,6

13,8

13,8

9,9

8,7

Japonska

8,1

8,2

9,3

7,3

8,0

9,5

10,0

9,1

Norveška

8,6

8,7

9,2

7,3

8,8

11,2

10,8

9,8

Avstrija

8,7

8,3

8,8

8,0

9,1

9,7

6,7

5,3

Nizozemska

9,5

7,6

8,7

6,3

7,5

9,0

5,4

6,1

Danska

14,1

14,2

14,0

8,0

7,7

8,2

7,4

6,2

Malta

14,2

13,8

13,1

12,2

15,9

16,6

17,1

13,7

Turčija

15,7

16,8

19,7

18,4

16,4

:

:

:

ZDA

16,2

17,3

18,4

12,8

10,5

11,8

12,0

9,3

Luksemburg

18,0

16,4

15,8

17,3

15,5

16,4

7,0

6,6

Finska

19,0

20,1

21,4

16,5

18,7

20,7

21,0

21,4

Češka

19,5

18,1

18,3

9,9

17,5

20,4

16,0

17,0

Belgija

19,8

18,7

22,4

18,0

20,5

21,2

17,7

16,7

Slovenija

20,6

15,7

14,7

10,4

13,9

16,1

16,5

16,3

Estonija

20,9

22,3

32,9

12,1

11,9

21,6

17,8

24,4

Velika Britanija

21,0

21,1

19,6

15,0

14,0

12,1

12,0

12,2

Romunija

22,7

23,7

22,1

18,6

21,0

21,0

21,0

17,2

EU 27

22,8

21,4

21,1

15,8

17,5

19,0

17,8

17,5

EU 16

23,1

20,8

20,9

16,0

17,1

18,2

15,9

16,8

Švedska

23,7

22,8

24,8

20,2

21,5

20,4

16,4

10,5

Francija

24,6

22,8

23,6

19,3

22,4

20,8

17,2

19,6

Litva

26,4

32,2

35,3

12,2

8,6

22,1

22,9

30,0

Poljska

26,5

25,8

23,7

17,2

29,8

39,6

42,5

35,1

Ciper

27,8

22,4

16,6

9,0

10,0

10,2

8,0

9,9

Bolgarija

28,1

25,0

21,8

11,9

18,3

24,3

35,2

33,7

Madžarska

28,1

26,1

26,6

19,9

19,1

15,5

11,9

11,9

Latvija

28,4

31,0

37,2

14,5

13,5

20,0

23,6

21,4

Irska

30,4

29,1

27,6

13,3

8,7

8,7

8,4

6,7

Slovaška

34,0

33,7

33,9

19,3

27,0

33,4

38,1

37,3

Italija

35,3

29,1

27,8

21,3

21,6

23,5

22,0

26,2

Portugalska

37,7

30,1

27,7

20,2

20,1

18,9

14,3

10,5

Hrvaška

43,0

36,1

32,6

21,9

28,8

32,8

35,5

37,0

Španija

53,2

46,4

41,6

24,6

17,9

22,0

22,2

22,9

Grčija

55,3

44,4

32,9

22,1

25,2

26,9

26,8

29,1

Vir: Eurostat (spletna koda podatkov: une_rt_a)

 

 

Odstotek zaposlenih med 25 in 64 let v letu 2012 s terciarno izobrazbo je nad povprečjem EU in mnogih evropskih držav:

 

 

 

Tabela 2. Odstotki zaposlenosti po najvišji pridobljeni izobrazbi (osebe med 25 in 64 let) v letu 2012.

Leto 2012

Nizka (ISCED 0 do 2)[1]

Srednja (ISCED 3 in 4)

Visoka (ISCED 5 in 6)

Nizka (ISCED 0 do 2)

Srednja (ISCED 3 in 4)

Visoka (ISCED 5 in 6)

Islandija

69,0

82,4

90,7

Belgija

38,1

65,2

81,7

Norveška

58,2

78,9

89,3

Romunija

41,9

63,1

81,4

Švica

62,4

80,4

88,8

Estonija

32,0

69,9

81,3

Nemčija

46,3

76,2

87,6

EURO območje 13

45,5

68,9

81,2

Litva

15,9

61,7

87,1

EURO območje 17

45,2

68,8

81,1

Nizozemska

59,7

78,4

87,1

Bolgarija

27,4

63,4

81,1

Švedska

46,3

79,7

87,0

Češka

21,1

71,7

81,1

Avstrija

49,3

77,0

86,8

Francija

44,5

66,7

80,8

Malta

47,8

67,4

86,7

Irska

33,8

59,6

78,9

Danska

55,5

76,7

86,0

Ciper

43,7

66,0

78,8

Latvija

31,8

62,8

85,4

Madžarska

26,5

62,5

78,7

Slovenija

34,6

65,8

84,2

Portugalska

56,7

63,3

78,5

Finska

41,0

72,2

84,2

Italija

43,5

64,2

76,6

Luksemburg

44,8

65,8

83,6

Hrvaška

27,8

53,4

75,5

Velika Britanija

53,2

71,5

83,1

Španija

44,1

56,6

74,8

Poljska

23,4

61,7

82,1

Slovaška

15,0

65,8

74,8

EU 27

44,0

68,1

81,8

Turčija

43,7

52,0

72,9

EU 15

46,5

69,7

81,8

Grčija

41,0

49,7

70,3

EU 28

43,9

67,9

81,7

Makedonija

25,7

50,1

68,1

Vir: EUROSTAT (spletna koda podatkov: lfsa_ergaed)

 

Odstotek mladih, ki so zaposleni v času treh let po zaključku izobraževanja je ponovno nad evropskim povprečjem in za terciarno raven znaša 85.8% za zadnje dosegljive podatke, to je leto 2009.

 

 

 

 

 

 

Tabela 3: Stopnja zaposlenosti mladih po treh letih od zaključka izobraževanja (osebe med 20 in 34 let) v letu 2009

 

Leto 2009

VSI

Nizka (ISCED 0 do 2)

Srednja (ISCED 3 in 4)

Visoka (ISCED 5 in 6)

Nizozemska

89,0

67,7

90,0

93,5

Malta

88,9

:

86,2

92,9

Avstrija

87,8

:

88,0

92,1

Norveška

87,3

80,7

84,8

92,1

Švica

88,3

88,5

85,1

91,8

Nemčija

81,8

41,1

81,5

89,9

Belgija

81,3

56,3

76,3

89,6

Švedska

77,5

43,6

73,4

89,3

Poljska

79,7

44,8

68,1

88,7

Češka

80,7

:

75,1

88,0

Danska