O novogradnji
- Uvod
- Od ideje do projekta
- Zasnova projekta
- Potrditev investicijskega projekta in odobritev sofinanciranja s strani Evropske unije
- Kaj bomo uresničili - zastavljeni cilji v investicijskem programu
- Kazalniki
- Kazalniki, ki sta jih fakulteti opredelili v investicijskem programu
- Posredni učinki investicije - učinki na okolje
Investicijski program Novogradnja UL FKKT in UL FRI neposredno prispeva k uresničitvi ključnega cilja prioritete Operativnega programa Slovenije za krepitev regionalnih razvojnih potencialov v obdobju 2007–2013: Gospodarsko-razvojna infrastruktura, saj pripomore h koncentraciji znanja (združenih več naravoslovnih fakultet), in razvojne infrastrukture za dvig konkurenčnosti gospodarstva. Izveden bo v okviru prednostne usmeritve: Razvoj izobraževalno-raziskovalne infrastrukture, ki v sodi med ukrepe, usmerjene v krepitev institucij znanja v skladu s potrebami gospodarstva, tehnološkega in drugega prednostnega razvoja v državi. V ožjem smislu pa predstavlja naložbo v javno visokošolsko in raziskovalno infrastrukturo nacionalnega pomena, ki je povezana s potrebami gospodarstva in drugimi področji razvoja.
Univerze v Ljubljani za kemijo in kemijsko tehnologijo ter računalništvo in informatiko pomeni neposredno ustvarjanje pogojev za spodbujanje in oblikovanje bolj inovativnega in tehnološko naprednega gospodarstva ter odpiranje kakovostnejših delovnih mest za izobraženo in usposobljeno delovno silo. S tem bomo še okrepili sodelovanje med raziskovalnim in akademskim področjem ter gospodarstvom. Skupno delo strokovnjakov in gospodarstvenikov pri razvoju novih tehnoloških, organizacijskih, oblikovalskih, trženjskih in drugih poslovnih rešitev za večja, srednja in mala podjetja je najboljša pot do večje inovativnosti in hitrejšega tehnološkega napredka gospodarstva, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v širši regiji.
UL FKKT in UL FRI sta instituciji, ki sodita na področje hitro razvijajoče se in široko aplikativne znanosti. Njuna dejavnost sovpada s prizadevanji, ki težijo k visokim znanstvenim dosežkom na perspektivnih področjih. Analiza izdatkov in vlaganj po sektorjih pokaže, da je delež obeh za raziskave in razvoj ravno na področju naravoslovja in tehnike s strani poslovnega sektorja največje in znaša skoraj do 80% vseh vlaganj, kar pomeni, da je potreb po sodelovanju med univerzo in gospodarstvom na teh področjih veliko. To je bil temeljni razlog, da je ta dolgo načrtovana investicija postala del slovenskih razvojnih prioritet, ki so pomembne ne samo za Slovenijo, ampak tudi za nadaljnji razvoj in napredek regije ter ne nazadnje Evropske unije.
Poleg proračunskih virov več kot 70 % sredstev za izgradnjo novega kompleksa UL FKKT in UL FRI zagotavlja Evropska unija v okviru Sklada za regionalni razvoj.
Univerza v Ljubljani je ponosna, da je za predloženi investicijski projekt pridobila potrditev sofinanciranja s strani Evropske unije, ki hkrati predstavlja tudi enega od največjih investicijskih vlaganj na področju izobraževalno-raziskovalne infrastrukture v Evropi v obdobju 2007–2013.
Projekt Novogradnja objektov Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko, ki zajema izgradnjo objektov dveh fakultet v izmeri preko 42.000 kvadratnih metrov, je bil prvič uvrščen na prednostno listo investicij Univerze v Ljubljani leta 2001 s sklepom Upravnega odbora Univerze v Ljubljani (datum potrditve DIIP je 2. 7. 2000, kar v skladu s pogodbo o sofinanciranju šteje kot datum začetka izvajanja projekta). Celotna vrednost projekta, ki vključuje nakup zemljišč, pripravo dokumentacije in pridobivanje vseh dovoljenj, gradbeno-obrtniška dela, nakup opreme, nadzor in spremljanje projekta, je ocenjena na 116,4 mio EUR (po aktualnih cenah). Priprava komunikacijskih poti do mesta izgradnje že poteka, most čez Glinščico je dokončan, kmalu pa se bo začela tudi tudi gradnja objektov. Univerza v Ljubljani mora pred tem pridobiti nepovratna sredstva evropskega kohezijskega sklada (približno 85 mio €).
Projekt se v skladu s pogodbo o sofinanciranju izvaja do 31. 12. 2014.
Namen investicijskega programa je z izgradnjo FKKT in FRI zagotoviti predvsem ustrezne prostorske pogoje za izvajanje vrhunskega mednarodno kompetitivnega raziskovalnega dela, obstoječih in perspektivnih študijskih programov, okrepiti razvojno inovativno dejavnost obeh fakultet, obenem pa vzpostaviti izobraževalno-raziskovalno središče, ki bo poleg izobražene in strokovno usposobljene delovne sile ustvarjalo dvosmerni pretok znanja (iz izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v prakso in obratno), kar bo pripomoglo k sinergiji vseh učinkov za izboljšanje konkurenčnosti države.
Vsekakor pa se bodo z izvedbo projekta zagotovili normalni pogoji delovanja dveh fakultet, ki sta oziroma bosta do vselitve svoje prostorske zadrege reševali vsaka na svoj način. S preselitvijo v novo zgrajene prostore se bodo odprle možnosti reševanja prostorskih stisk tudi drugih fakultet.
IDEJA:
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL je od nastanka samostojnega oddelka v študijskem letu 1950/51, ko je študiralo vsega skupaj 240 študentov, leta 1994 zrasla v veliko fakulteto, tako po številu študentov vseh treh stopenj kot tudi pa številu in raziskovalni odličnosti akademskega in raziskovalnega osebja. Prostori, zgrajeni pred desetletji, že dolgo ne zadoščajo več za normalno in varno delo in študij. Danes 233 zaposlenih skrbi za več kot 1.600 študentov pri izvedbi študijskega procesa na skupno kar 24 lokacijah, tako lastnih kot najetih (več kot 4.995 m2 površine). Na ta način je nastanek in razvoj mednarodno konkurenčnih kvalitetnih raziskovalnih skupin, pridobitev vrhunske opreme ter posredovanje in prenos pridobljenega znanja v nacionalnem prostoru zelo otežkočen, če ne že na meji nemogočega. Razmere v obstoječem objektu ob Aškerčevi cesti (laboratoriji) so sčasoma postale tako kritične, da so nenehno pod drobnogledom inšpekcijskih služb, saj komaj ustrezajo predvsem predpisom s področja varnosti pri delu, kar pa je pri kemijski stroki izrednega pomena. Vse to je bilo pred več kot 20 leti vzrok za odločitev FKKT, da išče novo prostorsko rešitev, saj bi bila obnova predraga, širitev na obstoječi lokaciji pa nemogoča. K reševanju prostorske problematike se je že 1997. leta vključilo tudi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Na hiter, skoraj eksploziven razvoj računalništva in informatike v svetu se je odzvala tudi stroka. Študij računalništva se je na ljubljanski univerzi začel že leta 1973, najprej kot usmeritev po 2. letniku študija elektrotehnike, od 1982 pa kot samostojni študij. Postopno se je razvil znanstveno raziskovalni kader, interes za študij pa se je zaradi velikih možnosti zaposlovanja v gospodarstvu kot tudi v javnem sektorju močno povečal. To so bili ključni vzvodi za nastanek samostojne Fakultete za računalništvo in informatiko, ki se je z januarjem 1996 odcepila od dotedanje matične Fakultete za elektrotehniko in računalništvo. Število študentov in zaposlenih se je v tem času skoraj podvojilo, tako da na vseh študijskih programih trenutno študira 1512 študentov, vseh zaposlenih pa je 179.
Fakulteta za računalništvo je ostala v skupni stavbi in zaseda manj kot 20 % prostorov. Tako si večino prostorov deli s Fakulteto za elektrotehniko, ki deluje na Tržaški 25 in je tudi upravljavec celotne stavbe. Obstoječi program računalništva in informatike se kljub adaptacijam fakultete v preteklih letih zaradi prostorske stiske s težavo kakovostno izvaja. Ker že od ustanovitve dalje fakulteta najemna dodatne prostore (sedaj že v izmeri 3.883 m2), so se odločili za celovito reševanje prostorske problematike in v ta namen v letu 2004 naročili analizo več možnosti, pri čemer se je tudi v tem primeru novogradnja izkazala za najugodnejšo.
Aprila 2001 je upravni odbor Univerze v Ljubljani sklenil uvrstiti novogradnji FKKT in FRI na prednostni seznam univerzitetnih investicij. Odločitev je temeljila na izvedenih študijah možnih prostorskih rešitev, ki sta jih naročili FKKT že leta 1999 in FRI leta 2000. Zasnova projekta je v začetku potekala ločeno in v različnih časovnih intervalih. Študija lokacij prostorske rešitve za FKKT je kot naugodnejšo predlagala lokacijo ob Biotehniški fakulteti. Lokacija je bila podrobneje obdelana v Dokumentu identifikacije investicijskega projekta UL FKKT (september 2001). Za FRI je bil Dokument identifikacije investicijskega projekta izdelan junija 2004. Oba dokumenta opredeljujeta ključne prostorske parametre, vključno z inštalacijami in spremljajočimi prostori.
Do leta 2007 je FKKT kupila zemljišče, ki je bilo v študiji predlagano kot najugodnejše za novogradnjo. Dodatna študija je nakazala možnost skupne gradnje obeh fakultet ob Biotehniški fakulteti. Predinvesticijska zasnova – izgradnja objekta FKKT in FRI je bila izdelana julija 2007, avgusta pa že idejni projekt. Dejavnosti za pripravo investicijskega programa, predvsem pridobivanje potrebnih soglasij, analiz in dokumentacije, so se intenzivirala. Pri tem so bili vplivi novogradnje na okolje, ki meji na območje, vključeno v NATURO 2000, še posebej skrbno analizirani in pri razpisu za arhitekturno rešitev ter gradbeno konstrukcijo z izvedbo tudi upoštevani.
Slovenija je v operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 kot eno ključnih prioritet predvidela vlaganje v razvoj izobraževalno-raziskovalne infrastrukture tudi na področju visokega šolstva. To je odprlo realno možnost za pripravo investicijskega programa novogradnje UL FKKT in UL FRI in kandidiranje za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, saj fakulteti izobražujeta in usposabljata kadre ter raziskovalno in razvojno delujeta na področjih, pomembnih za ohranitev in dvig konkurenčnosti gospodarstva.
POTRDITEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA IN ODOBRITEV SOFINANCIRANJA S STRANI EVROPSKE UNIJE – ključni mejniki
- Junija 2009 je bil izdelan investicijski program za novogradnjo FKKT in FRI, ki ga je Upravni odbor UL sprejel na seji 9. 7. 2009 in tako začel postopek pridobitve soglasja in odobritve sofinanciranja investicije s strani Evropske komisije. Do decembra 2009 je bil investicijski program večkrat noveliran. Investicija se zaradi zahtevnosti in vrednosti po razvrstitvi Evropske komisije uvršča med »velike projekte«. Pripravo investicijskega programa in vsa potrebna usklajevanja do potrditve Evropske komisije je na Univerzi vodila posebna delovna skupina pod vodstvom rektorja, katere nepogrešljiva člana sta bila poleg strokovnih služb univerze tudi dekana obeh fakultet.
- Univerza je v vlogi investitorja 25. 3. 2010 posredovala prvi predlog investicijskega programa na ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, in ima tudi vlogo posredniškega telesa. Ministrstvo je vlogo pregledalo in jo po prejetju dopolnitve UL 8. 4. 2010 posredovalo v nadaljnji postopek Službi Vlade RS za regionalni razvoj (SVLR). Ker se investicija Novogradnja UL FKKT in UL FRI uvršča med tako imenovane velike projekte, je SVLR vlogo posredoval v predhodno presojo ustreznosti mednarodnemu svetovalnemu podjetju Jaspers, ki ga je izbrala Evropska komisija,. 2. 6. 2010 je bil v Bruslju prvi usklajevalni sestanek s predstavnikom podjetja. Na Univerzi smo po tem sestanku pripravili obsežne vsebinske dopolnitve ter uskladitve investicijskega programa in ga septembra ponovno posredovali na ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Konec oktobra 2010 je SVLR v sodelovanju z ministrstvom organiziral drugi usklajevalni sestanek z Jaspersom in Univerzo z namenom poglobljene razprave o ključnih pomanjkljivostih in nedoslednostih predloženega drugega osnutka investicijskega programa.
- Univerza je februarja 2011 pripravila angleško verzijo tretjega osnutka investicijskega programa Novogradnja UL FKKT in UL FRI, v katerem je skrbno sledila vsem priporočilom svetovalnega podjetja. Jaspers je celotno dokumentacijo od pristojnega organa prejel 15. 3. 2011. Po tretjem usklajevalnem sestanku, ki je bil že 31. 3. in 1. 4. 2011, je svetovalno podjetje osnutek ocenilo pozitivno, in to je pomenilo začetek končnega koraka do odobritve projekta ter sofinanciranja s strani Evropske komisije. Univerza kot investitor je nato 21. 4. 2011 vlogo za sofinanciranje in predlog investicijskega programa Novogradnja UL FKKT in UL FRI posredovala na ministrstvo v postopek uradne predhodne potrditve.
- Po uradni oddaji vloge smo začeli zahtevno večfazno usklajevanje tako s pristojnimi organi in institucijami na državni ravni, predvsem pa z Evropsko komisijo, še posebej ker investicija sodi med velike evropske infrastrukturne investicije. Preliminarna usklajevanja smo zaključili s pridobitvijo pozitivnega mnenja o spoštovanju evropskih okoljevarstvenih zahtev in pozitivnega menja Jaspersa o vlogi za pridobitev sofinanciranja, vključno z investicijskim programom. To je pomenilo, da so izpolnjene vse mednarodne zahteve za finalizacijo končnega predloga vloge, ki jo je univerza poslala na ministrstvo konec maja 2011.
- S tem se je uradni del presoje upravičenosti in utemeljenosti vloge šele začel. 27. 6. je UL od Jaspersa prejela formalno pozitivno mnenje o vlogi Completion note ,30. 6. 2011 pa je vso dokumentacijo prejela Evropska komisija inse takoj lotila presoje. O svojih ugotovitvah je UL seznanila 5. 8. Ker so bile priprave tako temeljite, predlog pa vsebinsko in analitsko dobro pripravljen, pripomb ni bilo veliko, zato je UL svoje odgovore in spremembe posredovala že sredi septembra, v začetku oktobra pa na Evropsko komisijo. Zahtevnejši del ugotovitev se je nanašal na ureditev okoljske problematike, vendar je ministrstvo za okolje in prostor uspelo do začetka novembra urediti tudi ta del.
- Nastopilo je obdobje nestrpnega čakanja in za božične praznike, 22. decembra 2011, smo prejeli sporočilo Evropske komisije, da je vloga za sofinanciranje investicijskega programa Novogradnja UL FKKT in UL FRI odobrena v predvidenem znesku, to je 75.264.976 evrov.
KAJ BOMO URESNIČILI – ZASTAVLJENI CILJI V INVESTICIJSKEM PROGRAMU
Investicijski program predvideva izgradnjo dveh stavb, po eno za vsako fakulteto, ki bosta s steklenimi mostovi povezani prek osrednje stavbe – objekt-a v obliki črke X, ki predstavlja stičišče večjih dogajanj. FKKT bo namenjeno 16.620,84 m2 površine, FRI 9.245,31 m2, skupni objekt X pabo obsegal 3.987,06 m2.
CILJI:
Z investicijskim programom smo si zadali, da bomo izpolnili naslednje cilje tako na raziskovalnem kot tudi izobraževalnem področju:
- Razvojno-raziskovalno področje
- Zagotovitev infrastrukturnega centra za še uspešnejše vključevanje v Evropsko raziskovalno okolje (ERA) preko vključevanja v velike EU- in mednarodne raziskovalne projekte
- Povečanje sodelovanja – sinergije med inštitucijami istega področja in drugih področij
- Vzpostavitev raziskovalno-razvojnih centrov za regije vzhodnega Balkana, podonavske iniciative in Euromediterana
- Zagotoviti pogoje za delovanje kompetenčnih centrov
- Povečanje možnosti za prenos znanja in sodelovanje z gospodarstvom in javnim sektorjem, in sicer s skupnim vlaganjem in uporabo najsodobnejše raziskovalne opreme oziroma infrastrukture
- Izobraževalno področje
- Dvig kakovosti in učinkovitosti izobraževanja na prvi in drugi stopnji
- Zagotovitev pogojev za dvig kvalitete doktorskega študija in večje sodelovanje podiplomskih študentov v raziskavah z gospodarstvom ali zanj
- Zagotoviti pogoje za večjo internacionalizacijo (več mobilnosti študentov, diplomantov, učiteljev in raziskovalcev dvosmerno, predvsem v različnih EU-shemah), oblikovanje skupnih programov in poletne šole
- Omogočiti izobraževanje »ranljivim« skupinam (skupine s posebnimi potrebami zaradi socialno-ekonomskega stanja, psihofizičnih stanj, spola, etnične pripadnosti …)
- Omogočiti pogoje za izvajanje programov vseživljenjskega učenja
- Skupni in splošni cilji
- Zagotoviti pogoje za mednarodno akreditacijo v strokovnih, izobraževalnih združenjih (FEANI; ECTN) zaradi zagotovitve mednarodne primerljivosti diplom in kompetenc diplomantov.
- Trajno rešiti problem varnostno-tehnične ustreznosti kakovosti delovnih prostorov in tako odpraviti požarno nevarnost in v skladu s predpisi varstva pri delu ter varovanja zdravja pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega procesa ter vplivov na okolje.
Novogradnja UL FKKT in UL FRI sodi med velike projekte evropskega značaja. Prav zato je pomembno, da so cilji možni in uresničljivi,kazalniki pa opredeljeni za tiste ciljne skupine, ki jim investicija prinaša neposredno dodano vrednost. Nekatere učinke ekonomsko težje izmerimo, se pa bodo pojavili po zaključku izgradnje.
1. Z izgradnjo bomo realizirali naslednje KAZALNIKE, sprejete v operativnem programu:
Kazalnik 2 RP Gospodarsko-razvojna infrastruktura (upoštevane spremembe in dopolnitve, predlagane novembra 2010):
Učinek:
a) število prenovljenih fakultet s področja naravoslovja in tehnike, preseljenih v nove prostore:
stanje: - ; cilj ob koncu obdobja: 3
Rezultat:
a) delež vpisanih študentov naravoslovja (v odstotkih) glede na celotno populacijo:
stanje: 6,8 % ; cilj ob koncu obdobja: 9 %
b) delež vpisanih študentov tehnike (v odstotkih) glede na celotno populacijo:
stanje: 13,5 % cilj ob koncu obdobja: 20 %
c) število novo ustvarjenih delovnih mest:
stanje: - cilj ob koncu obdobja: 110
2. Projekt bo NEPOSREDNO vplival na naslednje deležnike:
Učinki, ki bodo vidni v času, krajšem od 5 let
Razvojno raziskovalno področje:
Raziskovalci bodo lahko delali na eni lokaciji, kar predstavlja prihranek časa in več možnosti medsebojnega sodelovanja med oddelki ene fakultete in med fakultetami. Investicija bo omogočala ustrezno inštalacijo obstoječe opreme in povečala učinkovitost njene uporabe ter omogočala nabavo nove laboratorijske in raziskovalne opreme, ki je zdaj ni bilo mogoče umestiti zaradi neustreznih prostorov.
Povečala se bo možnost sodelovanja z raziskovalnimi inštituti, gospodarstvom in mednarodnim okoljem (shema Marie Cuire). Vsi ti dejavniki bodo vplivali na kazalnike:
- povečanje števila FTE v nacionalnih raziskovanih in razvojnih projektih (ARRS),
- povečanje citiranosti v prvi polovici indeksiranih mednarodnih revij,
- povečanje števila koordinatorstva oziroma partnerstev v odobrenih projektih EUREKA, CORNET, 7 OP, COST, ESA,
- povečanje števila izmenjav raziskovalcev, ki trajajo dlje kot 6 mesecev,
- povečanje števila skupnih prijav projektov (FRI, FKKT; NIB, BF, podjetja),
- povečanje števila doktorjev znanosti za 13 % po zaključku investicije.
Izobraževalno področje:
Študentje bodo študirali na eni lokaciji, kar bo zanje in za akademsko osebje pomenilo bistven prihranek časa. Zaradi ustreznejših laboratorijev in drugih prostorov za teoretični in eksperimentalni del študija bo omogočen poudarek na individualnem delu študentov, kar bo neposredno vplivalo na kakovost njihovega znanja. Izvajanje študijskih programov na dodiplomski stopnji se bo prilagodilo generacijam študentov, starejših od 29 let, tako da bo zanimanje za študij večje, posledično pa tudi uspešnost. Bližina sorodnih fakultet bo omogočila večjo predmetno izbirnost ter študijsko in raziskovalno interdisciplinarnost. Pri investiciji bo posebna pozornost namenjena zagotavljanju ustreznih pogojev za študij študentov s posebnimi potrebami: gibalno ovirani, slepi in slabovidni, slušno prizadeti …
Z novogradnjo se bo povečala privlačnost študija teh dveh področij v mednarodnem prostoru (večja mobilnost študentov in učiteljev) in pri dijakih – bodočih študentih.
Osrednji del stavbe bo študijsko in prostočasno stičišče za druženje študentov, raziskovalcev in učiteljev, kar bo vzpodbujalo »kampusno« mentaliteto in ustvarjanje novih idej.
Vsi ti dejavniki bodo posledično vplivali na kazalnike:
- Zmanjšanje osipa
- Skrajšanje časa študija
- Dvig vključenosti študentov, starejših od 29 let, kiniso končali dodiplomskega študija, v študij
- Mednarodna mobilnost učiteljev in študentov
- Število novih doktorjev znanosti z vzhodnega Balkana in Euromediterana
- R&D-center za regije vzhodnega Balkana ali podonavske iniciative ali Euromediterana
- Št. skupnih programov
- Št. poletnih šol
- Št. interdisciplinarnih in multidisciplinarnih programov, št. izbirnih modulov in predmetov
- Odstotek povečanja vpisnih mest na vseh stopnjah
- Število vključenih študentov »ranljivih« skupin
Učinki, ki bodo vidni (dosegljivi) v času, daljšem od 5 let:
Trg dela:
Kakovost diplomantov se bo zaradi bistveno izboljšanih pogojev za študij in raziskovalno delo dvignila, zato bodo na trgu dela v povprečju še lažje našli zaposlitev (prej kot v 11 mesecih), kljub zaostrenim gospodarskim razmeram. Zaradi možnosti, ki jih bo ponujalo »kampus okolje«, bodo pridobili več znanj iz sorodnih raziskovalnih in/ali študijskih področij, kar jim bo omogočalo zaposlovanje ali samozaposlovanje na novo ustvarjenih delovnih mestih in poslovnih sektorjih (novi izdelki, nove storitve), zaradi izboljšanja pogojev za mednarodno sodelovanje in posledično povečanega obsega mednarodnega sodelovanja pa tudi na novih trgih.
Fakulteti bosta oblikovali večjo ponudbo programov usposabljanja in dousposabljanja, ki bodo prilagojeni potrebam poslovnega sektorja, in na ta način prispevali k ohranjanju konkurenčnosti gospodarstva (kar je še posebej pomembno zaradi izvozne usmerjenosti kemijske in farmacevtske predelovalne industrije ter storitvene dejavnosti na področju IKT). Laboratorijska in raziskovalna oprema ter bližina sorodnih institucij bo omogočala večji vpis domačih in tujih kandidatov iz gospodarstva oziroma za gospodarstvo na doktorski študij.
Vsi ti dejavniki bodo posledično vplivali na kazalnike:
- Večje število diplom z gospodarstvom
- Večje število doktoratov z gospodarsko vsebino
- Povečanje števila zaposlenih raziskovalcev in doktorjev znanosti v poslovnem sektorju
- Priprava programov LLL
- Prilagojeni in naročeni programi LLL za zaposlene v poslovnem sektorju
- Skrajšanje časa iskanja prve zaposlitve od diplomiranja
Inovativno gospodarstvo
Z investicijo bodo po izteku programske sheme zagotovljeni pogoji za nadaljnje sodelovanje s centri odličnosti in kompetenčnimi centri na področjih in aktivnostih, v katerih kot partnerici sodelujeta fakulteti, povečal pa se bo tudi obseg trajnejšega sodelovanja med inštitucijami na drugih raziskovalnih področjih. Intenzivnejše sodelovanje s poslovnim sektorjem bo vzpodbudilo večjo ter programsko in izvedbeno prilagojeno ponudbo programov vseživljenjskega učenja za ključne kadre in raziskovalce. V izvajanje izobraževalne dejavnosti bodo v večjem številu kot do sedaj vključeni strokovnjaki iz prakse. Da bi pridobili dobre kandidate predvsem za podiplomski študij, bosta fakulteti pripravili vse potrebno za pridobitev mednarodne akreditacije priznanih strokovnih in izobraževalnih združenj (FEANI; ECTN). S to akreditacijo se bo opazno izboljšala prepoznavnost strokovne kakovosti diplomantov obeh fakultet v EU. S krepitvijo delovanja že vzpostavljenih služb na univerzi in intenziviranjem aktivnosti na fakultetah bodo vzpostavljeni robni pogoji, ki bodo spodbujali učinkovitejšo uporabo znanja za gospodarski razvoj in nastajanje novih kakovostnih delovnih mest.
3. KAZALNIKI, KI STA JIH FAKULTETI OPREDELILI V INVESTICIJSKEM PROGRAMU
TABELA: Indikatorji v operativnem programu
4. POSREDNI UČINKI INVESTICIJE – UČINKI NA OKOLJE
Novogradnja, ki se nahaja v neposredni bližini Biotehniške fakultete (Oddelek za agronomijo, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Oddelek za živilstvo in Oddelek za biologijo), omogoča vzpostavitev visokošolskega in raziskovalnega naravoslovnega in tehnološkega kampusa po zgledu odličnih raziskovalnih univerz. Ss tako izobraženim kadrom in izsledki raziskovalnega ter razvojnega dela, ki bo mednarodno primerljivo, bo omogočen učinkovit prenos znanja v podjetniško prakso. V neposredni bližini se nahajata še Tehnološki park Ljubljana Brdo ter Nacionalni inštitut za biologijo.
S preselitvijo fakultet v nove prostore bodo do sedaj najete prostore na drugih članicah Univerze v Ljubljani (Naravoslovnotehniška fakulteta – oddelek za tekstil, Fakulteta za farmacijo, Medicinska fakulteta, Fakulteta za matematiko in fiziko), javnih raziskovalnih institucijah (Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za kemijo, Inštitut za transfuzijo,) in drugih javnih izobraževalnih ustanovah (Šolski center Ljubljana) najemodajalci lahko uporabljali za opravljanje svoje dejavnosti.
Izgradnja novega visokošolskega in raziskovalnega objekta bo prebivalcem v okolici izboljšala kakovost življenja, saj se bo ta del Ljubljane začel razvijati v nov znanstvenoraziskovalni in mednarodno konferenčni center mesta Ljubljane in Slovenije. To omogoča že obstoječa cestnoprometna infrastruktura (neposredna bližina severne obvoznice, ki predstavlja neposredno povezavo z mednarodnim letališčem), neposredna bližina kongresnega centra MONS (konferenčne in hotelske kapacitete), Tehnološkega parka (že sedaj predstavlja inovativno raziskovalno središče, saj je vanj vključenih okrog 250 podjetij), Biotehniške fakultete UL in Nacionalnega inštituta za biologijo ter študentskih domov.
Ustvarili se bodo pogoji za oblikovanje naravoslovno-tehniškega kampusa po zgledu najboljših univerz v Evropi.
Investicija bo imela ekonomski učinek tudi na prebivalstvo v neposredni okolici, pričakuje se namreč večja vrednost njihovih nepremičnin, oddajanje v najem študentom, gostujočim profesorjem, nove možnosti zaposlitev in opravljanja dejavnosti v spremljajočih prostorih (kavarna in restavracija, konferenčni dogodki …).
In ne nazadnje, lokacija, ki se nahaja v zelenem okolju, na obrobju parka in varovanih površin, bo gotovo vplivala na prijetno in ustvarjalno vzdušje med študenti, pedagoškimi delavci, raziskovalci, skratka vsemi, ki bodo tam študirali in raziskovali. Hkrati lokacija omogoča nadaljnje širitve, saj svet v neposredni bližini ostaja še vedno nepozidan in tako odprt za nove možnosti.
Kontakt za informacije o izvajanju projekta:
Povezave:
- Spletna stran organa upravljanja Evropske kohezijske politike 2007-2013
- Spletna stran Strukturnih skladov EU v Sloveniji
