100-LETNICA UNIVERZE V LJUBLJANI

Vir fotografije: arhiv UL 

Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta. 

31. avgusta 1919 je bilo s kraljevo odločbo imenovanih prvih 18 profesorjev Univerze. Za rojstni dan Univerze v Ljubljani štejemo 3. december 1919, ko je v tedanji deželni zbornici Kranjskega deželnega dvorca, kjer je še danes sedež Univerze v Ljubljani, slavist dr. France Ramovš predaval o historični gramatiki slovenskega jezika. Dogodek so v časopisu Slovenski narod opisali z naslednjimi besedami: »In napočil je dan 3. decembra 1919, zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo, ki ga je naklonila velika doba našemu malemu narodu, da nam je ustvarila v naši svobodi tudi naše ognjišče znanosti, vede in kulture, dan, ko je naša akademska omladina, zbrana v deželni zbornici poslušala od 9-ih do 10-ih dopoldne prvo predavanje v pravkar ustvarjeni slovenski univerzi.« Rektor novoustanovljene Univerze v Ljubljani je postal Josip Plemelj, ki sodi med najpomembnejše matematike z začetka 20. stoletja.

V prvem študijskem letu 1919/1920 je bilo na Univerzo vpisanih 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. Kljub temu, da so prevladovali moški, pa je bil prvi doktorski naziv podeljen ženski, kar je bila tudi v evropskem merilu redkost. Prejela ga je Ana Mayer, 15. julija 1920, za disertacijo »O učinkovanju formalina na škrob«. 

V obdobju med obema vojnama je ljubljanska univerza kot najmlajša in najmanjša univerza v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prejemala najmanj finančnih sredstev. To je pomenilo pomanjkanje prostorov in opreme. Kljub temu je število študentov ves čas naraščalo. Če je bilo prvo študijsko leto vpisanih 942 študentov, jih je bilo v študijskem letu 1940/1941 vpisanih že 2474. Tudi število rednih učiteljev se je s prvotnih 18 povečalo na 90.


Razvoj po drugi svetovni vojni

S koncem 2. svetovne vojne se je začelo novo obdobje Univerze v Ljubljani. Ustanovne članice so razširile svoje študijske programe. Vse več je bilo potreb po strokovnjakih in leta 1946 se je ustanovnim članicam pridružila Gospodarska fakulteta, naslednje leto še Agronomska fakulteta. V šestdesetih letih je Univerzo v Ljubljani sestavljalo že devet fakultet: Filozofska fakulteta, Pravna fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Fakulteta za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za strojništvo, Medicinska fakulteta in Biotehniška fakulteta. Kot deseta članica je bila leta 1970 v Univerzo sprejeta Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. 24. novembra 1975 se je s samoupravnim sporazumom v ljubljansko univerzo združilo poleg dotedanjih deset fakultet še deset drugih šol in akademij: Akademija za glasbo, Akademija likovnih umetnosti, Akademija za gledališče radio, film in televizijo, Pedagoška akademija, Visoka šola za telesno kulturo, Višja pomorska šola v Piranu, Višja šola za socialne delavce, Višja šola za zdravstvene delavce, Višja upravna šola in Višja tehniška varnostna šola.


Univerza v Ljubljani po osamosvojitvi Slovenije

Osamosvojitev Slovenije in posledično politične spremembe so prinesle spremembe tudi v visokem šolstvu. Zakon o visokem šolstvu, ki je bil sprejet decembra 1993, je omogočil preobrazbo takrat dveh univerz – ljubljanske in mariborske – v klasični evropski univerzi. Večji pomen je bil dan znanstvenoraziskovalnemu delu in avtonomiji univerz.


Univerza v Ljubljani danes

Danes je Univerza v Ljubljani med 3 odstotki najboljših univerz na svetu. Na eni najpomembnejših akademskih lestvic - ARWU lestvici (Academic Ranking of World Universities) se že vrsto let uvršča med 500 najboljših univerz, na lestvici CWUR (The Center for World University Rankings) zaseda 370. mesto, na THE lestvici (Times Higher Education) se uvršča v skupino 601-800.

Univerzo v Ljubljani sestavlja 23 fakultet in 3 umetniške akademije, ki nudijo študij na vseh področjih - naravoslovje, družboslovje, humanistika, tehnika, medicina, umetnost. Je največja in najstarejša visokošolska ustanova v Sloveniji, na kateri študira skoraj 40 tisoč študentov. Tako raziskovalci kot študenti naše univerze dosegajo izjemne uspehe doma in posvetu, zato je Univerza v Ljubljani tudi največja in osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji.

Več informacij o zgodovini Univerze v Ljubljani najdete na tej povezavi.