Statut Univerze v Ljubljani - ČISTOPIS, neuradno prečiščeno besedilo, 30.11. 2016

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju: univerza), katere ustanovitelj je Republika Slovenija, je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.

Univerzo sestavljajo članice.

2. člen

Sedež univerze je v Ljubljani, Kongresni trg 12.

Univerza je pravna oseba.

3. člen

Univerza ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani. Sredi pečata je grb Republike Slovenije. Uporaba in varovanje pečatov univerze se uredi s posebnimi pravili.

4. člen

Članica univerze ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani in ime članice. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.

5. člen

Univerza ima svoj znak, zastavo in enotno grafično podobo, ki se uporablja na listinah univerze in njenih članic.

Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

II. AVTONOMIJA UNIVERZE

6. člen

Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.

7. člen

Univerza uresničuje svojo avtonomijo s tem, da v skladu s svojim poslanstvom izvaja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo, zlasti da samostojno:

  • oblikuje strategijo svojega razvoja,
  • določa pravila svoje organizacije in delovanja,
  • oblikuje študijske in raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,
  • odloča o habilitaciji visokošolskih učiteljev (učitelji), znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (sodelavci)in o merilih zanjo,
  • odloča o zaposlovanju učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.

8. člen

Na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank.

9. člen

Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v nujnih primerih posredovanja, ko je v nevarnosti življenje in telo ali premoženje.

III. DEJAVNOST UNIVERZE

10. člen

Univerza prek svojih članic opravlja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško, strokovno in druge dejavnosti.

Univerza lahko neposredno organizira izvajanje študijskih in znanstvenoraziskovalnih interdisciplinarnih programov.

Univerza ali članica, ki opravlja dejavnost, za katero je potrebno javno pooblastilo, opravlja to dejavnost v okviru tega pooblastila.

IV. ČLANICE UNIVERZE

11. člen

Članice univerze so redne in pridružene.

Redne članice so med seboj enakopravne.

1. Redne članice

12. člen

Redne članice univerze so:

Fakultete:

  • Biotehniška fakulteta,
  • Ekonomska fakulteta,
  • Fakulteta za arhitekturo,
  • Fakulteta za družbene vede,
  • Fakulteta za elektrotehniko,
  • Fakulteta za farmacijo,
  • Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
  • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
  • Fakulteta za matematiko in fiziko,
  • Fakulteta za pomorstvo in promet,
  • Fakulteta za računalništvo in informatiko,
  • Fakulteta za strojništvo,
  • Fakulteta za socialno delo,
  • Fakulteta za šport,
  • Fakulteta za upravo,
  • Filozofska fakulteta,
  • Medicinska fakulteta,
  • Naravoslovnotehniška fakulteta,
  • Pedagoška fakulteta,
  • Pravna fakulteta,
  • Teološka fakulteta,
  • Veterinarska fakulteta,
  • Zdravstvena fakulteta.

Umetniške akademije:

  • Akademija za glasbo,
  • Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,
  • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.

A) Dejavnost članic

13. člen

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program ter opravljajo druge, s tem statutom določene dejavnosti.

Študijska področja in primeroma našteti študiji, razvrščeni v skladu z Iscedovo klasifikacijo (Unesco, november 1997), na posameznih fakultetah in umetniških akademijah so:

  • Biotehniška fakulteta: (42) vede o živi naravi (biologija, mikrobiologija, biotehnologija, biomedicina); (14) izobraževanje učiteljev (biologija); (54) proizvodne tehnologije (lesarstvo, živilstvo); (58) arhitektura in gradbeništvo (krajinska arhitektura); (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (agronomija, zootehnika, gozdarstvo), (85) varstvo okolja;
  • Ekonomska fakulteta: (31) družbene vede (ekonomija); (34) poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, menedžment, trženje, zavarovalništvo, finance, bančništvo, računovodstvo); (46) matematika in statistika (aktuarstvo);
  • Fakulteta za arhitekturo: (58) arhitektura in gradbeništvo (arhitektura);
  • Fakulteta za družbene vede: (31) družbene vede (sociologija, politologija, komunikologija, kulturologija, antropologija, obramboslovje); (32) novinarstvo in informiranje (novinarstvo);
  • Fakulteta za elektrotehniko: (52) tehniške vede (elektrotehnika, elektronika, telekomunikacije, energetska tehnika);
  • Fakulteta za farmacijo: (72) zdravstvo (farmacija) in (42) vede o živi naravi (klinična biokemija, biomedicina);
  • Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: (44) fizikalne in kemijske vede, (58) arhitektura in gradbeništvo (gradbeništvo, prostorsko in urbanistično planiranje); (52) tehniške vede (geodezija); (85) varstvo okolja (varstvo okolja);
  • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: (44) vede o neživi naravi (kemija); (14) izobraževanje učiteljev (kemija); (42) vede o živi naravi (biokemija, biomedicina); (52) tehniške vede (kemijsko inženirstvo); (54) proizvodne tehnologije (kemijska tehnologija); (86) varnost (varstvo pri delu, požarno varstvo);
  • Fakulteta za matematiko in fiziko: (46) matematika in statistika (matematika); (52) tehniške vede (mehanika); (14) izobraževanje učiteljev (matematika, fizika, računalništvo z matematiko); (44) vede o neživi naravi (fizika, astronomija in meteorologija);
  • Fakulteta za pomorstvo in promet: (84) transportne storitve (pomorstvo, tehnologija prometa);
  • Fakulteta za računalništvo in informatiko: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, (48) računalništvo (računalništvo in informatika);
  • Fakulteta za strojništvo: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, (52) tehniške vede (strojništvo);
  • Fakulteta za socialno delo: (76) socialno delo (socialno delo),
  • Fakulteta za šport: (14) izobraževanje učiteljev (športna vzgoja), (81) osebne storitve;
  • Fakulteta za upravo: (34) poslovne in upravne vede (javna uprava),
  • Filozofska fakulteta: (21) umetnost, (22) humanistične vede (filozofija, arheologija, zgodovina, sociologija kulture, umetnostna zgodovina, muzikologija, jeziki in književnosti, jezikoslovje, prevajalstvo); (31) družbene vede (sociologija, geografija, etnologija, psihologija, antropologija); (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (filozofija, zgodovina, jeziki in književnosti, sociologija, geografija, pedagogika, andragogika); (32) novinarstvo in informatika (bibliotekarstvo);
  • Medicinska fakulteta: (72) zdravstvo (medicina, stomatologija, biomedicina);
  • Naravoslovnotehniška fakulteta: (14) izobraževanje učiteljev (kemijsko izobraževanje); (21) umetnost (oblikovanje tekstilij in oblačil); (44) vede o neživi naravi (geologija); (52) tehniške vede (metalurgija, materiali); (54) proizvodne tehnologije (tekstilstvo, rudarstvo, geotehnologija, grafična tehnika);
  • Pedagoška fakulteta: (14) Izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (razredni pouk, likovna pedagogika, matematika, kemija, fizika, biologija, računalništvo, tehnika, gospodinjstvo, predšolska vzgoja, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna pedagogika (72) zdravstvo (logopedija in surdopedagogika);
  • Pravna fakulteta: (38) pravo (ustavno, mednarodno, delovno, civilno in gospodarsko pravo, rimsko pravo in zgodovina prava, kazenskopravne znanosti, teorija prava in države); (31) družbene vede (ekonomska analiza in ekonomska politika); (34) poslovne in upravne vede (javna uprava);
  • Teološka fakulteta: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, (22) humanistične vede (teologija);
  • Veterinarska fakulteta: (64) veterinarstvo (veterinarska medicina, biomedicina);
  • Zdravstvena fakulteta: (72) zdravstvo (zdravstvena nega, zdravstvene tehnike);
  • Akademija za glasbo: (21) umetnost (glasba: kompozicija in glasbena teorija, dirigiranje, instrumenti, petje, cerkvena glasba, operna šola); (14) izobraževanje učiteljev (glasbena pedagogika, instrumenti);
  • Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: (21) umetnost (dramska igra in umetniška beseda, režija, dramaturgija, scenografija, kostumografija);
  • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje: (21) umetnost (kiparstvo, slikarstvo, oblikovanje, grafika, restavratorstvo).

Za izvajanje nacionalnih programov iz prvega odstavka tega člena, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija, zaposluje univerza učno, raziskovalno in drugo osebje v skladu z enotno sistemizacijo delovnih mest na univerzi.

14. člen

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva po načelu avtonomije stroke in načelu matičnosti, ki izhaja iz registrirane dejavnosti članic, v okviru odloka o preoblikovanju univerze in sklepa senata univerze.

Načelo matičnosti se izvaja v okviru nacionalnih programov visokega šolstva ter raziskovalnega in razvojnega dela, pri postopkih napredovanj in habilitacij učiteljev ter pri mentorstvu podiplomskih študentov.

Kadar gre za registrirano interdisciplinarno dejavnost, ki jo izvaja več članic, se le-te med seboj dogovorijo o programu, načinu in deležu izvajanja.

15. člen

Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa pridobivajo članice preko računa pri UJP Univerze sredstva iz proračuna RS, sredstva iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov, v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.

V finančnem načrtu se določijo materialna sredstva za nemoteno delovanje uprave univerze pri izvajanju zlasti naslednjih skupnih nalog:

  • vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega informacijskega sistema,
  • vzpostavitvi in vzdrževanju evidenc (kadrovskih, finančnih, študentskih in študijskih ipd.),
  • vzpostavitvi in koordiniranju kreditnega sistema,
  • organizaciji interdisciplinarnega študija, ki ga organizira univerza,
  • stalnem spremljanju in zagotavljanju kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
  • izvajanju nadzora nad poslovno finančnimi tokovi znotraj univerze in izdelavo konsolidirane bilance,
  • vzpostavitvi in vodenju centralne evidence premoženja univerze in članic,
  • upravljanje z intelektualno lastnino Univerze v Ljubljani,
  • koordinaciji in nadzoru nad smotrno rabo in vzdrževanjem prostorov ter opreme univerze in članic,
  • načrtovanju in vodenju investicij,
  • vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega knjižničnega sistema in arhiva univerze,
  • koordiniranju in evidentiranju sodelovanja v mednarodnih projektih na področju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
  • organizaciji in izvajanju skupnih programov športa na Univerzi v Ljubljani,
  • vzpostavitvi in skrbi za enoten protokol na univerzi.

Izhodišče za določitev višine nadomestila članice za financiranje skupnih nalog iz prejšnjega odstavka je celoten prihodek članice. Višino nadomestila določi upravni odbor univerze enkrat letno.

Upravni odbor lahko izjemoma nameni del sredstev za financiranje skupnih nalog za zagotavljanje nemotenega poslovanja univerze.

16. člen

V skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o visokem šolstvu in prvim odstavkom 7. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani lahko članica univerze s soglasjem ustanovitelja opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi tega statuta.

Članica ima svoj račun pri UJP.

Članica neposredno na svoj račun dobiva finančna sredstva, pridobljena z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena in z izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva, za katero se ne zagotavljajo sredstva iz proračuna RS.

Za izvajanje dejavnosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena zaposluje članica osebje v skladu s pravili, ki jih sprejme senat članice, in po predhodnem soglasju rektorja oziroma glavnega tajnika UL.

B) Pogoji za pridobitev članstva

17. člen

Redna članica lahko postane visokošolski zavod, ki:

  • ima opredeljeno študijsko in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško področje, ki ga ne izvaja nobena druga članica, in akreditiran študijski program
  • ima zagotovljene materialne pogoje (prostori, oprema, zagotovljena sredstva financiranja ipd.) za izvajanje svojega študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa,
  • zagotovi habilitirane učitelje za izvajanje študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa.

Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti članice se preverja po postopku in v časovnih intervalih, ki jih določi Svet RS za visoko šolstvo.

18. člen

O sprejemu nove članice sklepa po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze senat univerze z dvotretjinsko večino. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju.

19. člen

Članica lahko nastane tudi z razdružitvijo obstoječe članice ali združitvijo dveh ali več obstoječih članic. O tem odloča senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov na predlog senata članic iz prvega odstavka tega člena in po predhodnem mnenju upravnega odbora univerze.

C) Prenehanje članstva

20. člen

Članstvo v univerzi lahko preneha:

  • če izobraževalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva,
  • če se dve leti zapored na nobenega od razpisanih programov članice ne prijavi minimalno število študentov, ki je pogoj za financiranje v okviru nacionalnega programa visokega šolstva,
  • če članica ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za izvajanje svojega programa,
  • če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom,
  • z razdružitvijo obstoječe članice, pridružitvijo k drugi članici ali z združitvijo dveh ali več obstoječih članic ter
  • na zahtevo senata članice.

O prenehanju članstva članice univerze sklepa senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju.

D) Notranja organiziranost članic

21. člen

Organizacijske enote članice so: oddelki, katedre, inštituti, klinike, centri in knjižnice.

Način oblikovanja in prenehanja ter vodenja organizacijskih enot uredijo članice s pravili.

22. člen

Organizacijo knjižnic in razporeditev knjižničnega gradiva uredijo članice skladno z načrtom enotnega knjižničnega sistema univerze, ki ga sprejme senat univerze.

Načrt enotnega knjižničnega sistema pripravi in njegovo delo usklajuje Komisija senata univerze za informacijski in knjižnični sistem.

2. Pridružene članice

23. člen

V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi samostojni zavodi.

Sklep o pridruženem članstvu sprejme senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov.

24. člen

Samostojni zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen ter mora imeti prostore in opremo za izvajanje svojega programa.

Samostojni visokošolski zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izvajati dodiplomski študijski program, ki ga ne izvaja nobena od članic univerze, in imeti pedagoški kader, ki ustreza zahtevam univerze.

25. člen

Pridružena članica sme:

  • uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,
  • imeti svojega predstavnika v senatu univerze s pravico odločanja v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost pridružene članice,
  • imeti svojega predstavnika v študentskem svetu univerze,
  • po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov z redno članico univerze,
  • predložiti senatu univerze svoj študijski program v potrditev,
  • sodelovati pri izvajanju pedagoškega programa članic,
  • na univerzi habilitirati svoje učitelje.

26. člen

Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo.

27. člen

Pridružena članica uporablja ime Univerze v Ljubljani, če in kolikor to dopušča pogodba o pridruženem članstvu. Diplome, spričevala in druge listine, ki jih izda pridružena članica iz drugega odstavka 24. člena, smejo vsebovati ime Univerze v Ljubljani podrejeno, v zvezi "Pridružena članica Univerze v Ljubljani", ki sledi za navedbo polnega imena pridružene članice.

Diploma pridružene članice ni diploma Univerze v Ljubljani.

28. člen

Pridruženo članstvo preneha z izstopom ali s sklepom senata univerze, ki ga ta sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen.

V. PRAVNA SPOSOBNOST UNIVERZE IN ČLANIC

29. člen

Univerza nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

30. člen

Članica univerze je zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun univerze izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija. Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa nastopa članica v imenu in za račun univerze.

Članica univerze je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

31. člen

Univerzo predstavlja in zastopa rektor.

Rektor lahko pooblastila iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članic, prenese na dekane.

32. člen

Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem.

Za obveznosti članice, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 16. člena, odgovarja članica z vsem premoženjem.

VI. UPRAVLJANJE UNIVERZE

1. Organi univerze

33. člen

Organi univerze so:

  • rektor,
  • senat,
  • upravni odbor in
  • študentski svet.

34. člen

Organi članice univerze so:

  • dekan,
  • senat,
  • akademski zbor,
  • upravni odbor in
  • študentski svet.

Članica lahko poleg organov iz prejšnjega odstavka oblikuje še druge organe, katerih sestavo in pristojnosti določi s pravili.

35. člen

Postopki kandidiranja, volitev in razrešitev organov univerze se uredijo s pravilnikom, ki ga sprejmeta senat in upravni odbor univerze.

Določbe pravilnika, ki opredeljujejo volitve v študentski svet univerze in študentske svete članic, sprejme senat univerze na predlog študentskega sveta univerze.

A) Rektor

36. člen

Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da zlasti:

  • skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,
  • podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza,
  • sklicuje in vodi seje senata univerze,
  • usklajuje izobraževalno, raziskovalno in razvojno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva,
  • s soglasjem senata sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, raziskovanega in razvojnega, umetniškega ter strokovnega dela,
  • skrbi za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti univerze,
  • izmed kandidatov, ki jih potrdi senat univerze, izbere prorektorje za področje pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela,
  • na predlog senata članice imenuje dekana članice,
  • na predlog dekana članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja pedagoških delavcev, o njihovih prerazporeditvah med članicami znotraj univerze in o soglasjih za njihovo delo zunaj univerze,
  • opravlja promocije doktorjev znanosti,
  • podeljuje nagrade in priznanja univerze,
  • poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,
  • izda sklep o razpisu in izvedbi volitev članov senata in upravnega odbora univerze,
  • določa sistemizacijo delovnih mest na univerzi,
  • opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.

Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz prvega odstavka tega člena pooblasti prorektorja.

37. člen

Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.

Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti iste pravice in dolžnosti kot rektor.

38. člen

Rektorja izvolijo za dobo štirih let visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, zaposleni na univerzi. Volilno pravico imajo tudi študentje, ki jim pripada ena petina glasov od skupnega števila glasov visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni. Za študenta-elektorja posamezne članice lahko kandidira vsak študent te članice. Podrobnejši postopek volitev študentov-elektorjev se določi z volilnim pravilnikom univerze.

(opomba: Do uskladitve Pravilnika o volitvah organov Univerze v Ljubljani s tem členom, se uporablja neposredno Statut.)

Za rektorja je lahko izvoljen, kdor je redni profesor in izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

Rektor je lahko ponovno izvoljen.

39. člen

Univerza ima štiri prorektorje za področje pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.

Prorektorje imenuje rektor izmed kandidatov, ki jih na predlog članic potrdi senat univerze, in jim tudi določi področje dela.

Prorektor je lahko redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

39.a člen

Rektor lahko za splošno pravno področje, finančno področje ter po potrebi tudi za druga strokovna področja imenuje pomočnike in jim določi naloge s sklepom o imenovanju.

Za pomočnika rektorja je lahko imenovan, kdor ima:
1) specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja), univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo 2. stopnje (bolonjski sistem),
2) izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,
3) vsaj 5 let delovnih izkušenj ,
4) aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Pomočnik rektorja za splošno pravno področje mora imeti specializacijo po visokošolski izobrazbi pravne smeri (prejšnja), univerzitetno izobrazbo pravne smeri (prejšnja) oziroma končana študijska programa 1. in 2. stopnje oziroma končan enovit magistrski študijski program pravne smeri

Mandat pomočnika rektorja je vezan na mandat rektorja. Rektor lahko razreši pomočnika rektorja pred iztekom njegovega mandata.

Pomočnik rektorja je vodilni delavec, s katerim se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.

40. člen

Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega izmed prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Z izvolitvijo novega rektorja prenehajo funkcije dotedanjih prorektorjev.

41. člen

Posvetovalni telesi rektorja sta rektorjev kolegij in kolegij dekanov.

Rektorjev kolegij sestavljajo rektor, prorektorji, predsednik upravnega odbora, glavni tajnik univerze in pomočniki rektorja, kolegij dekanov pa rektor, prorektorji, dekani članic in predsednik študentskega sveta.

a. Volitve rektorja

42. člen

Senat univerze 6 mesecev pred potekom mandata rektorja sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega rektorja ter imenuje volilno komisijo.

Senati članic v 30 dneh po začetku postopka predlagajo kandidate.

Volilna komisija objavi listo kandidatov v 7 dneh po poteku roka za prijavo kandidatov.

Volitve potekajo istočasno na vseh članicah. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino vseh veljavnih glasov.

43. člen

Če nobeden od kandidatov ni dobil večine vseh veljavnih glasov, se opravi drugi krog volitev.

Če na volitvah v prvem krogu dobi več kandidatov enako najvišje, oziroma enako drugo najvišje število glasov, izbiro kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi volilna komisija z žrebom.

Volilni upravičenci prvega kroga volitev volijo izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

Za rektorja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. Če dobita oba kandidata enako število glasov, se rektor izbere z žrebom, ki ga opravi volilna komisija.

Žreb se opravi na izredni seji senata Univerze.

B) Senat univerze

44. člen

Senat je najvišji strokovni organ univerze.

Za člane senata (senatorji) so lahko izvoljeni učitelji članic, ki so zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom, in študentje. Za člana senata univerze je lahko izvoljen tudi učitelj medicinskega kliničnega predmeta, ki ni zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom.

Za člana senata iz vrst študentov ne more biti izvoljen študent prvega letnika dodiplomskega študija.

Po položaju je član senata rektor.

45. člen

Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev je štiri leta, iz vrst študentov pa dve leti. Član senata je lahko ponovno izvoljen.

46. člen

Sklep o izvedbi volitev članov senata univerze izda rektor.

Senat vsake članice v roku 30 dni od sprejema sklepa o izvedbi volitev izvoli v senat univerze po enega predstavnika.

Študentski svet univerze v roku iz prejšnjega odstavka izvoli v senat univerze toliko predstavnikov študentov, da tvorijo petino članov senata.

47. člen

Senat univerze:

  • sooblikuje nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program raziskovalnega in razvojnega dela,
  • oblikuje strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,
  • daje soglasje k letnemu delovnemu načrtu in programu razvoja univerze,
  • skupaj z upravnim odborom sprejema statut univerze,
  • odloča o sprejemu nove članice v univerzo, o prenehanju članstva v univerzi ter drugih statusnih spremembah članic,
  • sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalnega, umetniškega ter raziskovalnega in razvojnega dela univerze,
  • določa pogoje za oblikovanje programov v visokošolskem izobraževanju,
  • potrjuje enotni informacijski knjižnični načrt univerze,
  • daje soglasje k temam doktorskih disertacij in določa vsebino delovanja Doktorske šole,
  • na predlog senata članice sprejema študijske programe,
  • na predlog članice imenuje člane programskega sveta podiplomskega študija,
  • sprejema skupne osnove za preverjanje in ocenjevanje znanja v visokošolskem izobraževanju,
  • določa vsebino in obliko evidenc in dokumentacije, ki se vodijo v visokošolskem izobraževanju za študente,
  • daje mnenje k pobudam za ustanovitev visokošolskih zavodov,
  • sprejema merila in postopke za volitve v nazive učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev,
  • imenuje člane komisij in delovnih teles senata univerze,
  • sprejema merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah učiteljev umetniških disciplin,
  • povezuje in usklajuje raziskovalno delo članic univerze,
  • daje soglasje k merilom za ocenjevanje kakovosti in sprejema usmeritve za izboljšanje znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela članic,
  • enkrat letno sprejema samoevalvacijsko poročilo,
  • pripravlja in sprejema elemente meril, po katerih se presoja pedagoška usposobljenost učiteljev,
  • na predlog senata članice voli v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika,
  • prek habilitacijske komisije daje članicam univerze soglasje pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitev v višji naziv za učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike,
  • odloča o pritožbi kandidata zoper odločitev senata članice univerze o izvolitvi v naziv,
  • odloča o pritožbi kandidata v postopku priznavanja tujega izobraževanja,
  • odloča o podelitvi častnega doktorata, naziva "zaslužni profesor" in naziva "častni senator Univerze v Ljubljani",
  • sprejema študijski koledar,
  • v drugem krogu voli rektorja,
  • potrjuje kandidate za prorektorje,
  • imenuje komisijo ter odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v primeru interdisciplinarnih študijskih programov oziroma programov, ki jih ne izvaja nobena članica,
  • razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,
  • opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom univerze.

48. člen

Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.

Senat univerze je sklepčen, če sta na seji navzoči dve tretjini članov.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.

Za sprejem statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.

Glasovanje na sejah senata je javno, če ni s tem statutom določeno drugače.

49. člen

Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, ki ima za posledico povečano porabo finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora.

50. člen

Seje senata sklicuje in vodi rektor.

Rektor skliče sejo senata po potrebi ali na zahtevo članice. Sklic seje senata lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.

O seji se piše zapisnik, ki ga podpišeta rektor in glavni tajnik univerze.

a. Delovna telesa senata univerze

51. člen

Senat ima naslednje komisije:
1) za dodiplomski študij,
2) za magistrski študij,
3) za doktorski študij,
4) za raziskovalno in razvojno delo,
5) habilitacijsko komisijo,
6) za razvoj informacijskega sistema,
7) za razvoj knjižničnega sistema,
8) za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,
9) za pritožbe študentov,
10) za socialno-ekonomsko vprašanje študentov,
11) za Prešernove nagrade študentom,
12) statutarno komisijo,
13) za podeljevanje častnih nazivov in nagrad,
14) za kakovost,
15) za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del,
16) za inovacije,
17) komisijo za študente s posebnimi potrebami.

Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije in delovna telesa.

Sestavo in število članov komisije ali delovnega telesa, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače.

52. člen

Člani komisije oziroma delovnega telesa izmed sebe izvolijo predsednika.

Komisije oziroma delovna telesa so sklepčni, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

b. Habilitacijska komisija

53. člen

Habilitacijska komisija predlaga senatu univerze izvolitev v naziv rednega profesorja ali znanstvenega svetnika.

Habilitacijska komisija daje soglasje članici pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitvijo v višji naziv za učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike.

54. člen

Habilitacijska komisija odloča na osnovi meril za izvolitev v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v vseh disciplinah, ki so predmet študija, raziskovanja in umetniškega delovanja na univerzi.

Merila za izvolitev v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so določena s posebnim aktom, ki ga sprejme senat univerze.

55. člen

Habilitacijska komisija ima 13 članov.

V komisiji so po en predstavnik umetniških akademij, biotehnike, medicine in veterine ter po dva predstavnika za področje družboslovja, humanistike, naravoslovja in tehnike.

Član habilitacijske komisije je tudi predstavnik študentov, ki ga predlaga študentski svet univerze.

Člane habilitacijske komisije izvoli senat univerze za dobo dveh let izmed kandidatov, ki jih predlagajo senati članic oziroma študentski svet univerze.

Član habilitacijske komisije je lahko redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

Člani habilitacijske komisije na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

56. člen

Habilitacijska komisija dela na sejah.

Habilitacijska komisija je sklepčna, če sta na seji navzoči dve tretjini vseh članov.

C) Upravni odbor univerze

57. člen

Upravni odbor je organ upravljanja, ki odloča zlasti o zadevah gospodarske narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje Univerze.

Upravni odbor ima komisijo za kadrovske zadeve, po potrebi pa lahko ustanovi še druge komisije in delovna telesa.

58. člen

Upravni odbor ima devet članov, in sicer:
1) tri predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev),
2) enega predstavnika drugih delavcev, ki delajo na univerzi,
3) enega predstavnika študentov,
4) enega predstavnika delodajalcev ter
5) tri predstavnike ustanovitelja.

V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor in prorektorji.

59. člen

Upravni odbor:

  • skupaj s senatom sprejema statut univerze,
  • sprejema splošne akte, ki urejajo upravljanje univerze, njeno materialno poslovanje ter delovna razmerja,
  • po predhodnem soglasju senata univerze sprejema letni program dela in program razvoja univerze ter spremlja njuno uresničevanje,
  • sprejema finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,
  • sprejme merila za razmejitev premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih sredstev, ter merila za delitev odhodkov zaradi opravljanja javne službe in drugih dejavnosti,
  • odloča o zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje univerze,
  • daje predhodno soglasje ob sprejemanju nove članice v univerzo,
  • daje ustanovitelju in rektorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
  • sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,
  • na predlog članic sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,
  • sprejema odločitve o upravljanju premoženja univerze,
  • sprejema poslovnik o svojem delu,
  • sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem univerze.

60. člen

Mandat članov upravnega odbora je štiri leta, mandat predstavnika študentov pa dve leti.

61. člen

Člane upravnega odbora iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, voli volilno telo, ki se oblikuje tako, da vanj izvoli vsaka članica po enega člana, ki ni član senata univerze.

Na listi kandidatov za člane upravnega odbora izmed učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so izvoljeni tisti trije kandidati, ki so prejeli največ glasov. Na listi predstavnikov drugih delavcev univerze pa je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel največ glasov.

V primeru, da je več kandidatov prejelo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.

Člana upravnega odbora iz vrst študentov imenuje študentski svet univerze po postopku, ki ga določa poslovnik študentskega sveta univerze. Za člana upravnega odbora ne more biti izvoljen študent prvega letnika dodiplomskega študija.

Predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije, predstavnika delodajalcev pa določi univerza prek javnega poziva v soglasju z ustanoviteljem izmed kandidatov, ki jih predlagajo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, Združenje managerjev Slovenije in Vlada Republike Slovenije.

Postopek volitev upravnega odbora določa poseben pravilnik.

Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov. Prvo sejo novega upravnega odbora skliče rektor.

Upravni odbor univerze opravlja svoje delo do konstituiranja novega upravnega odbora.

62. člen

Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika. Izvolita se izmed članov upravnega odbora tako, da je predsednik izvoljen izmed predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, namestnik predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja ali nasprotno.

63. člen

Upravni odbor deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik.

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

Za sprejem statuta in drugih splošnih aktov je potrebna večina glasov vseh članov.

64. člen

Upravni odbor deluje po poslovniku, ki ga sprejme na prvi seji.

D) Študentski svet univerze

65. člen

Študentski svet univerze je organ študentov univerze.

Študentski svet sestavljajo predsedniki in podpredsedniki študentskih svetov članic univerze.

66. člen

Člani študentskega sveta na svoji prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika in dva podpredsednika.

Študentski svet lahko ob izvolitvi predsednika in podpredsednikov izvoli tudi njihove namestnike.

67. člen

Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom univerze mnenje o statutu univerze in o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študentski svet univerze oblikuje mnenje o kandidatih za rektorja univerze in voli člane organov univerze in predlaga kandidate za njihova delovna telesa iz vrst študentov.

68. člen

Študentski svet univerze deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta.

Študentski svet je sklepčen, če je navzoča večina članov.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.

2. Organi članice

A) Dekan

69. člen

Dekan vodi, zastopa in predstavlja članico.

Dekan je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz 16. člena tega statuta.

Dekan je strokovni vodja članice in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o preoblikovanju univerze, tega statuta in pooblastil rektorja, ki jih le-ta prenese na dekana.

Dekan odgovarja za zakonitost dela na članici.

70. člen

Dekana imenuje rektor za dobo dveh ali štirih let na predlog senata članice izmed njenih učiteljev, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze. Dekan opravlja naloge dekana na delovnem mestu visokošolskega učitelja.

Dekan je lahko ponovno imenovan.

Rektor lahko razreši dekana pred iztekom njegovega mandata na temelju obrazloženega sklepa senata članice, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov senata članice.

Članica s svojimi pravili opredeli mandatno dobo dekana in način glasovanja senata članice za izvolitev dekana.

71. člen

Dekan pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa ter umetniškega dela:

  • izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem in usklajevanjem članice ter druga pooblastila v skladu z 69. členom Statuta UL,
  • usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo,
  • spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost članice, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice),
  • v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članice,
  • odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja članice, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstvam
  • najmanj enkrat na leto poroča o delu senatu članice in rektorju,
  • sklicuje in vodi seje senata članice,
  • odloča o zadevah s področja delovnih razmerij delavcev članice razen o zadevah, za katere je izrecno pristojen rektor (t.j. sklenitev, prenehanje delovnega razmerja, prerazporeditev iz ene članice na drugo, soglasje za dopolnilno delo),
  • predlaga senatu članice kandidata za prodekana,
  • kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov članice v študijskih zadevah, če ni s tem statutom določeno drugače,
  • opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in splošnimi akti univerze.

Dekan odloča o delovnih razmerjih delavcev članice, ki opravljajo dejavnost iz 16. člena tega statuta.

72. člen

Članica ima enega ali več prodekanov. Število, mandat, način imenovanja in delovno področje prodekanov določi članica s pravili.

Dekan za čas svoje odsotnosti s pisnim pooblastilom določi prodekana, ki ga nadomešča. Pooblaščeni prodekan v času odsotnosti dekana izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem in usklajevanjem članice, razen pooblastil, ki so dodeljena dekanu in so neprenosljiva.

73. člen

Postopek za imenovanje dekana se začne šest mesecev pred iztekom njegovega mandata.

Če senat članice do izteka mandata dekana ne predlaga kandidata za dekana, imenuje dekana rektor izmed učiteljev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.

B) Senat članice

74. člen

Senat je najvišji strokovni organ članice.

Senat sestavljajo učitelji članice, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, in študentje. Član senata je lahko tudi učitelj kliničnega predmeta, ki ni zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom. Če tako določi članica s pravili, je lahko član senata članice tudi znanstveni delavec.

Senat ima najmanj devet članov. Število članov senata določi članica s pravili, tako da so v senatu enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja članice.

Sestavo senata in mandatno dobo določi članica s pravili, s tem da mora biti najmanj petina članov senata iz vrst študentov.

75. člen

Člane senata iz vrst študentov izvoli študentski svet članice.

Način volitev članov senata iz vrst študentov določi pravilnik, ki ga sprejme študentski svet univerze.

76. člen

Seje senata sklicuje in vodi dekan.

77. člen

Senat članice razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja raziskovalnega in razvojnega, umetniškega ter pedagoškega dela članice in predlaga senatu univerze sprejem ustreznih sklepov.

Senat zlasti:

  • sprejema pravila članice,
  • sprejema predlog študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, visoke strokovne izobrazbe in za izpopolnjevanje,
  • sprejema predlog študijskih programov za podiplomski študij,
  • predlaga rektorju v imenovanje dekana,
  • v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje poročevalce o usposobljenosti kandidata,
  • voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv razen rednega profesorja in znanstvenega svetnika, oziroma predlaga senatu univerze kandidata za izvolitev v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika,
  • sprejema letni program dela članice,
  • imenuje komisijo za ocene primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter predlaga senatu univerze v potrditev temo doktorske disertacije,
  • imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,
  • določa način sprejemanja in ocenjevanja magistrskih del,
  • imenuje mentorja oziroma somentorja podiplomskemu študentu,
  • imenuje komisijo ter odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanje,
  • imenuje komisije in delovna telesa senata članice,
  • kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa članice na prvi stopnji,
  • oblikuje predloge za univerzitetna priznanja,
  • razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta članice s področja njegove pristojnosti,
  • skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela in sprejema samoevalvacijsko poročilo,
  • opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom.

Način dela senata določi članica s pravili.

Delovna telesa senata članice

78. člen

Senat članice ima komisijo za študijske zadeve in komisijo za raziskovalno in razvojno delo oziroma umetniško dejavnost.

Po potrebi lahko s pravili ali s sklepom oblikuje dodatne komisije in delovna telesa.

C) Akademski zbor

79. člen

Akademski zbor članice sestavljajo vsi učitelji, znanstveni delavci in sodelavci.

Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da njihovo število ne sme biti manjše od ene petine vseh članov akademskega zbora.

Predstavnike študentov voli študentski svet. Način volitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo v akademskem zboru določi poseben pravilnik, ki ga sprejme študentski svet univerze.

80. člen

Akademski zbor obravnava poročila dekana o delu članice ter daje predloge in pobude senatu. V razpravi in odločanju o tem sodelujejo tudi študentje.

Akademski zbor voli člane senata članice in predlaga senatu kandidate za dekana, s tem da imajo pravico glasovanja samo člani akademskega zbora, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, ter učitelji, znanstveni sodelavci in sodelavci kliničnih predmetov.

Akademski zbor se sestane vsaj enkrat na leto.

81. člen

Če ima akademski zbor, ki se oblikuje v skladu s prvim odstavkom 79. člena, več kot dvesto članov, se oblikuje tako, da imajo posamezne skupine sorazmerno število predstavnikov.

V primeru iz prejšnjega odstavka določi članica sestavo akademskega zbora s pravili, tako da ima akademski zbor najmanj sto in največ dvesto članov.

D) Upravni odbor članice

82. člen

Članica ima lahko upravni odbor, če tako določi s pravili.

Upravni odbor članice odloča o gospodarjenju s sredstvi, pridobljenimi z dejavnostjo iz 16. člena in skrbi za nemoteno materialno poslovanje članice v primerih, ko le-ta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

Upravni odbor univerze lahko prenese na upravni odbor članice določena pooblastila iz svoje pristojnosti.

83. člen

Število in volitve članov upravnega odbora, njegovo vodenje ter način odločanja določi članica s pravili.

E) Študentski svet članice

84. člen

Študentski svet članice je organ študentov članice.

Študentski svet ima najmanj devet članov, ki jih izmed sebe izvolijo študentje članice.

85. člen

Na prvi seji izvolijo člani študentskega sveta predsednika in podpredsednika ter njuna namestnika.

86. člen

Študentski svet deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta.

Študentski svet je sklepčen, če je navzoča večina članov.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.

87. člen

Študentski svet članice razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov.

Študentski svet daje mnenje o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev.

Študentski svet članice oblikuje mnenja študentov članice za študentski svet univerze in voli člane delovnih teles in organov članice iz vrst študentov, kadar je tako določeno s pravili članice.

Študentski svet članice lahko oblikuje mnenje o kandidatih za dekana.

88. člen

Mandat članov študentskega sveta traja eno leto.

Član študentskega sveta je lahko ponovno izvoljen.

VII. IZOBRAžEVALNO, RAZISKOVALNO IN RAZVOJNO TER UMETNIŠKO DELO UNIVERZE

89. člen

Študij na univerzi poteka v okviru nacionalnega programa visokega šolstva po študijskih programih, ki jih sprejmejo senati članic univerze s soglasjem senata univerze.

Soglasje senata univerze je potrebno tudi, kadar program za pridobitev izobrazbe ni zajet v nacionalnem programu visokega šolstva, ima pa potrdilo o njegovem uspešnem zaključku značaj javne listine.

90. člen

Študij se izvaja kot redni ali izredni.

91. člen

Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo lastne kadrovske in prostorske možnosti članice, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja brez osebne navzočnosti študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost.

Članica, ki izvaja program študija kot izredni študij, je dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, konzultacije, vaje, kolokviji ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom. V tem primeru mora posebej organizirani del pedagoškega dela obsegati najmanj 30 odstotkov obsega pedagoškega dela za študente rednega študija.

Oblika izrednega študija je tudi študij na daljavo.

92. člen

Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu.

Če se v okviru rednega študija zahtevajo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomskega dela, velja to tudi za izredni študij iste smeri.

Študent izrednega dodiplomskega študija, se lahko pod pogoji, ki jih predpiše članica s pravili, prepiše iz izrednega na redni študij. Študent rednega dodiplomskega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše članica s pravili, prepiše iz rednega na izredni študij.

1. Študijski programi

A) Študijski programi za pridobitev izobrazbe

93. člen

Študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo univerze, so dodiplomski in podiplomski. Razvrščajo se v tri stopnje:

  • a) prva stopnja
      • visokošolski strokovni študijski programi,
      • univerzitetni študijski programi,
  • b) druga stopnja
      • magistrski študijski programi,
  • c) tretja stopnja
      • doktorski študijski programi.

Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.

94. člen

Študijski program za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo univerze:

  • splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje),
  • opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
  • podatke o mednarodni primerljivosti programa,
  • podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda,
  • predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
  • pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
  • merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
  • načine ocenjevanja,
  • pogoje za napredovanje po programu,
  • pogoje za prehajanje med programi,
  • način izvajanja študija,
  • pogoje za dokončanje študija,
  • pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,
  • strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.

Študijski program lahko določi, da se posamezne študijske obveznosti opravljajo na drugi članici univerze.

Študij po študijskih programih prve in druge stopnje se lahko izvaja po delih, določenih s programom.

2. Študijske obveznosti in trajanje študija

95. člen

Študijske obveznosti so v študijskih programih ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk.

a. Dodiplomski študij

96. člen

Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.

Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.

97. člen

Kdor uspešno konča dodiplomski študij, pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.

Kdor uspešno konča dvopredmetni dodiplomski študij, pridobi dva ali več strokovnih naslovov oziroma sestavljen strokovni naslov.

b. Podiplomski študij

98. člen

Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let.

Z magistrskim študijskim programom, ki obsegajo 60 kreditnih točk, je treba študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami in izpolnjujejo vpisne pogoje, omogočiti opravljanje dodatnih obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk, tako da v okviru magistrskega študija pridobijo skupaj 120 kreditnih točk, ki so potrebne za dokončanje magistrskega študijskega programa.

99. člen

Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.

Organizirane oblike študija po doktorskem študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk.

S predmetnikom doktorskega študijskega programa se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo.

100. člen

Podiplomski študij izvajajo fakultete in umetniške akademije.

Magistrske študijske programe lahko izvaja tudi visoka strokovna šola, in sicer:

  • v sodelovanju s fakulteto ali umetniško akademijo ali
  • če je z ustanovitvenim aktom določeno in v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima zagotovljene ustrezne visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce ter izpolnjuje pogoje za opravljanje raziskovalnega in razvojnega oziroma umetniškega dela.

Interdisciplinarni podiplomski študij koordinira programski svet v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

101. člen

Če po opravljenem doktorskem študiju komisija za oceno disertacije ugotovi, da le-ta ne ustreza zahtevnosti doktorske disertacije, lahko senat članice, ki izvaja doktorski študij, odloči, da se predložena disertacija oceni kot magistrsko delo.

101.a člen

Konceptualno, kakovostno in vsebinsko usklajevanje doktorskega študija izvaja Doktorska šola.

Doktorsko šolo vodi predstojnik, ki ga imenuje rektor iz vrst visokošolskih učiteljev.

Doktorski študij se izvaja na članicah.

c. Priznanje pomembnih umetniških del

102. člen

Priznanje pomembnih umetniških del je najvišji umetniški naslov, ki ga podeljuje univerza za potrebe postopka volitev v naziv učiteljev in sodelavcev na umetniških področjih.

Priznanje pomembnih umetniških del se podeljuje v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

B) Študijski programi za izpopolnjevanje

103. člen

Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.

Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.

V študijski program za izpopolnjevanje se lahko vpiše kandidat, ki je končal najmanj prvo stopnjo študija (diploma dodiplomskega študija).

104. člen

Študijski program za izpopolnjevanje vsebuje:

  • splošne podatke o programu (ime, vrsta, trajanje),
  • opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
  • predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
  • pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
  • merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
  • načini ocenjevanja,
  • pogoje za napredovanje po programu,
  • način izvajanja študija,
  • pogoje za dokončanje študija.

105. člen

Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje, se izda potrdilo, ki ga podpišeta dekan in rektor ter je javna listina.

a. Diplome in potrdila o opravljenem izpopolnjevanju

106. člen

Po opravljenih študijskih obveznostih izda univerza študentu diplomo, ki je javna listina.

Oblika ter postopek izdaje diplome in potrdila se uredi s posebnim pravilnikom.

Sestavni del diplomske listine je "priloga k diplomi".

107. člen

Diploma vsebuje navedbo članice, na kateri je študij potekal, študijski program, stopnjo izobraževanja ter strokovni naslov, ki se podeljuje.

Diploma ima zaporedno številko, datum izdaje, pečat univerze ter podpisa rektorja univerze in dekana članice, na kateri je študij potekal.

Priloga k diplomi se izda v slovenščini in v angleščini na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.

108. člen

Članica lahko izvaja študijski program za izpopolnjevanje in ostale oblike stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki ga je sprejel senat članice in h kateremu je dal soglasje senat univerze.

Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po takem programu, se izda potrdilo, ki ga podpišeta dekan in rektor ter je javna listina.

C) Ostale oblike izobraževanja

109. člen

Članica poleg programov za pridobitev izobrazbe in izpopolnjevanje organizira tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja ipd., če to ne ovira izvajanja študijskih programov za pridobitev izobrazbe.

Program izobraževanja iz prvega odstavka sprejme senat članice.

O uspešno opravljenem izobraževanju iz prvega odstavka se lahko izda potrdilo, ki ga podpiše dekan.

Izobraževanje iz prvega odstavka lahko izvaja tudi več članic hkrati oziroma se organizira na ravni univerze. Če izobraževalno obliko iz prejšnjega odstavka organizira univerza, sprejme sklep o uvedbi in program senat univerze.

2. Učni jezik

110. člen

Učni jezik na univerzi je slovenski.

V tujem jeziku se lahko izvajajo:

  • študijski programi tujih jezikov,
  • deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,
  • študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku,
  • skupni študijski programi, ki jih na temelju posebne pogodbe ali sporazuma izvaja Univerza v Ljubljani z univerzo iz tujine.

O študiju v tujem jeziku sprejme sklep senat članice, ki mora pri tem upoštevati jezikovno znanje študentov in predavatelja.

111. člen

Diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani se pišejo v slovenskem jeziku.

Izjemoma lahko kandidat napiše diplomsko ali magistrsko delo oziroma doktorsko disertacijo v angleškem jeziku, če gre za študij, ki se skladno s tretjo alineo prejšnjega člena izvaja v tujem jeziku oziroma so za to podani utemeljeni razlogi (tuj študent, tuj mentor ali član komisije, možnost objave v knjižni obliki pri tuji založbi ipd.). V drugem tujem jeziku se lahko piše magistrska naloga ali doktorska disertacija v okviru magistrskega oziroma doktorskega študija tujega jezika.

Jezik doktorske disertacije, ki se piše v okviru skupnega doktorskega študijskega programa, ki ga na temelju sporazuma o sodelovanju Univerza v Ljubljani izvaja skupaj s tujo univerzo, se opredeli s sporazumom o sodelovanju med univerzama.

Doktorska disertacija v tujem jeziku se lahko odda le skupaj z izčrpnim povzetkom v slovenskem jeziku, ki mora uporabljati ustrezno slovensko strokovno izrazje z znanstvenega področja disertacije.

4. Študijsko leto

112. člen

Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra, s tem da poteka organizirani pedagoški del (predavanja, vaje, seminarji) študija praviloma od 1. oktobra do najdlje 5. junija (skupaj 30 tednov).

113. člen

Tedenska časovna obveznost po programu dodiplomskega študija obsega od 20 do 30 ur predavanj, seminarjev in vaj.

Če se na posamezen predmet študija vpiše pet ali manj kandidatov, se lahko študij izvaja v obliki individualnih konzultacij.

Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.

4. Študijski koledar

114. člen

Študijski koledar za naslednje študijsko leto sprejme senat univerze najkasneje do konca maja tekočega leta.

S študijskim koledarjem se določijo razpored organiziranega pedagoškega dela (predavanja, vaje, seminarji) in izpitna obdobja.

5. Vpis

A) Pogoji za vpis na dodiplomski študij

115. člen

Na dodiplomski študij se lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo.

Na študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature. V tem primeru se pogoji za sprejem na univerzitetni program s poklicno maturo določajo v študijskem programu.

Na visokošolski strokovni študij se lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit.

S študijskim programom, za katerega se zahtevajo posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, se lahko določijo dodatni pogoji za vpis.

116. člen

Pod pogoji, določenimi s študijskim programom, se lahko na umetniško akademijo izjemoma vpiše tudi kandidat, če izkazuje izjemno umetniško nadarjenost za ta študij, nima pa opravljene mature, poklicne mature ali zaključnega izpita po ustreznem programu za pridobitev ustrezne strokovne izobrazbe.

B) Pogoji za vpis na podiplomski študij

a. Magistrski študij

117. člen

V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal

  • študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja, ki se opredeli z magistrskim študijskim programom,
  • študijski program prve stopnje z drugega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija in se opredelijo s študijskim programom.

Kandidat lahko opravi obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

118. člen

Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.

119. člen

Število vpisnih mest za podiplomski študij sprejme senat univerze na predlog članice ob letnem razpisu podiplomskega študija vsaj štiri mesece pred začetkom študija.

Doktorski študij

120. člen

V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal

  • študijski program druge stopnje,
  • študijski program, ki je reguliran z direktivo Evropske unije, ki je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami,
  • najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega strokovnega področja ter izkazuje vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami.

C) Upoštevanje pridobljene izobrazbe v tujini pri vpisu

121. člen

Pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe in za vpis v študijski program za izpopolnjevanje izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Enakovrednost izobrazbe se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja. Postopke vodijo pooblaščene osebe na članicah oziroma na rektoratu. Vsebinsko o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe za nadaljevanje izobraževanja na drugi ali tretji stopnji ali v višjih letnikih prve stopnje odloča senat članice, o priznanju izobraževanja za vpis v prvi letnik dodiplomskih študijskih programov pa prorektor univerze za študijske zadeve.

Univerza vodi evidenco vseh zahtevkov za priznanje izobrazbe ter izdanih odločb in sklepov v teh postopkih v skladu z zakonom. Članice vodijo evidence zahtevkov in odločb, o katerih se odloča v okviru njihove pristojnosti.

Enakovrednost izobrazbe se dokazuje tudi z odločbo o nostrifikaciji, izdano po prejšnjih predpisih.

O pritožbi zoper odločbo senata članice oziroma prorektorja za študijske zadeve v postopkih priznavanja tujega izobraževanja odloča senat univerze.

D) Razpis za vpis na dodiplomski in podiplomski študij

122. člen

Šest mesecev pred začetkom študijskega leta objavi univerza razpis za vpis v začetne letnike dodiplomskih študijskih programov, ki jih izvajajo članice.

Štiri mesece pred začetkom študijskega leta objavi univerza razpis za vpis v začetne letnike študijskih programov podiplomskega študija (magistrski in doktorski študij), ki ga izvajajo članice.

123. člen

Razpis za vpis mora biti v skladu z veljavnimi študijskimi programi in mora vsebovati:

  • ime in naslov univerze ter članice, ki program izvaja ter kraj izvajanja,
  • naslov študijskega programa,
  • trajanje študija,
  • pogoje za vpis,
  • predvideno število študijskih mest,
  • podatke o šolnini,
  • postopek in roke za prijavo na razpis ter izvedbo vpisa, kot ga določi minister, pristojen za visoko šolstvo,
  • merila za omejitev vpisa.

E) Omejitev vpisa

124. člen

Univerza lahko na predlog članic in pod pogoji, ki jih določa zakon, s soglasjem Vlade RS omeji vpis v študijske programe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske in druge).

V primeru omejitve se pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe upošteva splošni uspeh, dosežen pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter splošni učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicni maturi oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz tretjega in četrtega letnika srednje šole oziroma rezultat preizkusa umetniške nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti. Razmerje med navedenimi kriteriji določi senat članice.

Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.

Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela), lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom, ali pri preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti.

F) Pritožba zoper zavrnitev vpisa

125. člen

Kandidat, ki v prvem roku izbirnega postopka ni bil uvrščen na seznam sprejetih kandidatov v prvi letnik dodiplomskega študija, lahko vloži pritožbo v treh tednih od zadnjega dneva, določenega za seznanitev kandidata z rezultati izbirnega postopka, ki je razviden v vsakoletnem razpisu za vpis.

O pritožbi odloča komisija za pritožbe kandidatov ob sprejemu na univerzo.

Komisijo imenuje rektor, predseduje pa ji prorektor, zadolžen za študijske zadeve. Odločitev komisije je dokončna.

126. člen

Kandidat, ki ni bil uvrščen na seznam sprejetih kandidatov v prvi letnik magistrskega ali doktorskega študija, lahko vloži pritožbo v osmih dneh po prejemu obvestila o tem na pristojno komisijo članice, ki izvaja študij. V primeru interdisciplinarnega ali skupnega študija je pristojna za reševanje pritožbe komisija senata univerze za pritožbe študentov.

Odločba komisije je dokončna.

6. Študijski red

127. člen

Oblike študijskega procesa so: predavanja, seminarji, vaje (laboratorijske, seminarske, terenske, avditorne...), seminarske naloge in diplomska dela, obvezna praksa, hospitacije, nastopi in druge oblike, določene s študijskim programom.

Obvezne oblike študijskega procesa so določene s študijskim programom in izpitnim pravilnikom članice.

Če je po študijskem programu predpisana izdelava pisnega zaključnega dela, ga mora študent predložiti v tiskani in elektronski obliki. Ob predložitvi zaključnega dela mora študent s pisno izjavo potrditi, da je zaključno delo rezultat njegovega samostojnega dela, da je tiskani izvod identičen z elektronskim, podati soglasje za uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebin in na univerzo neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenesti pravici shranitve avtorskega dela v elektronski obliki in reproduciranja ter pravico dajanja pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani.

Senat univerze določi način in pravila za preverjanje podobnosti vsebine elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija in ugotavljanje plagiatorstva ter pogoje za začasno nedostopnost vsebine pisnega zaključnega dela študija.

 

A) Preverjanje znanja

128. člen

Oblike preverjanja znanja so: izpiti, kolokviji, seminarske naloge in naloge na vajah, nastopi ter predstavitve umetniških in drugih del.

a. Izpiti

129. člen

Izpit je redna oblika preverjanja znanja. Izpit se lahko opravlja za posamezen predmet ali za več predmetov skupaj (skupinski izpit).

Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za posamezni predmet določa učni načrt.

Izpiti so: ustni, pisni ter pisni in ustni.

Če je določeno s študijskim programom, ima izpit tudi praktični del.

130. člen

Izpit ocenjuje posamezni izpraševalec ali izpitna komisija.

Izpit se opravlja pred komisijo, kadar je tako določeno s tem statutom ali s študijskim programom.

Izpraševalec ali član izpitne komisije je lahko samo učitelj z veljavno habilitacijo.

b. Diplomski izpiti

131. člen

Diplomski izpit je zaključni izpit, ki ga mora študent opraviti, kadar je tako določeno s študijskim programom.

Obseg, vsebina in način opravljanja diplomskega izpita se določijo s študijskim programom.

c. Način opravljanja izpitov

132. člen

Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora izpraševalca s kandidatom.

Ustni izpit je javen.

Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita.

133. člen

Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure.

Seznam kandidatov z izpitnimi ocenami mora biti ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov objavljen najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita.

Kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izpitni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.

134. člen

Izpit se opravlja kot pisni in ustni v obliki klavzurne naloge in osebnega pogovora z izpraševalcem. Uspešno opravljeni pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita.

Ustni in pisni del tvorita celoto, ki se lahko oceni z enotno ali ločenima ocenama.

135. člen

Če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita. Ustni del izpita se mora začeti najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju pisnega dela izpita, s tem da morajo imeti kandidati, ki so uspešno opravili pisni del izpita, njegov ustni del najkasneje v dveh tednih po začetku ustnega dela izpitov.

Izpitni pravilnik članice lahko določi pogoje, pod katerimi lahko izpraševalec in kandidat sporazumno določita datum opravljanja ustnega dela izpita.

136. člen

Skupinski izpit lahko obsega največ tri predmete.

Skupinski izpit se opravlja iz vseh predmetov skupine na isti dan.

Skladno s študijskim programom se lahko skupinski izpit oceni s skupno oceno ali z ločenimi ocenami za posamezne predmete, ki sestavljajo izpit.

Skupinski izpit je opravljen, ko je kandidat uspešno opravil izpite iz vseh predmetov skupinskega izpita.

d. Pogoj za pristop k izpitu

137. člen

Študent lahko pristopi k izpitu iz posameznega predmeta po koncu predavanj iz tega predmeta, če izkaže, da je izpolnil obveznosti, predpisane za ta predmet s študijskim programom.

e. Ocenjevanje izpitov

138. člen

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:

  • 10 - (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
  • 9 - (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
  • 8 - (prav dobro: solidni rezultati),
  • 7 - (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
  • 6 - (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
  • 5 - 1 - (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Uspeh na izpitih v doktorskih študijskih programih se lahko ocenjuje tudi z ocenami:

  • ni opravljeno
  • opravljeno
  • opravljeno z odliko.

Konkretni način ocenjevanja upeha na izpitih v doktorskih študijskih programih se opredeli z doktorskim študijiskim programom.

f. Izpitni roki

139. člen

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih.

Izpitni roki so redni in izredni.

140. člen

Redna izpitna obdobja so zimsko, spomladansko in jesensko.

Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim delovnim načrtom članice v okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto določi senat univerze s študijskim koledarjem.

Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet predvideni vsaj trije izpitni roki v študijskem letu, in sicer v času od konca predavanj iz posameznega predmeta do konca roka za vpis v naslednji letnik.

Če je glede na naravo predmeta mogoče opravljati izpit samo enkrat na leto ali če je opravljanje izpita zvezano z izrednimi materialnimi stroški oziroma je vezano na sodelovanje tretjih oseb, se lahko s študijskim programom določi, da se opravlja izpit samo enkrat v študijskem letu.

141. člen

Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpite absolventi, študentje izrednega študija in kandidati, ki nimajo statusa študenta. Po dogovoru z izpraševalcem lahko izjemoma opravlja izpit v izrednem izpitnem roku tudi študent rednega študija, ki je končal predavanja iz predmeta, ki je predmet izpita.

Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko opravlja izpit po dogovoru z izpraševalcem v izrednem izpitnem roku redni študent, ki ima status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami.

Način določanja izrednih izpitnih rokov se določi z izpitnim pravilnikom članice.

142. člen

Razporeditev izpitov se opravi po posameznih dnevih v skladu z izpitnim pravilnikom članice.

Pri razporedu je treba upoštevati, da študent ni dolžan opravljati na isti dan več kot enega izpita.

Razpored izpitov je obvezen za študente in za izpraševalce.

143. člen

Izpiti na podiplomskem študiju se opravljajo v rokih, ki niso nujno vezani na izpitna obdobja. Okvirno se določijo s pravili članice.

Če s pravili članice ni drugače določeno lahko opravlja študent podiplomskega študija izpit na dan, ki ga sporazumno določita izpraševalec in kandidat.

g. Prijava in odjava izpita

144. člen

Prijavljanje in odjavljanje izpitov uredijo članice z izpitnimi pravilniki.

Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od šestih tednov in ne krajši od treh dni pred začetkom izpitnega roka.

Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita pravočasno ne odpove, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil.

h. Predčasno opravljanje izpitov

145. člen

Predčasno opravljanje izpitov lahko dovoli dekan na prošnjo študenta, če so podani opravičeni razlogi (odhod na študij ali študijsko prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, aktivna udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju ipd.) in če glede na uspehe prosilca v preteklem študiju oceni, da je tako dovoljenje smotrno.

i. Pritožba zoper oceno

146. člen

Izvajalec izpita mora študentu v roku enega tedna po objavi rezultatov pisnega izpita omogočiti vpogled. Datum, ura in lokacija vpogleda izpitov naj bo objavljena skupaj z rezultati pisnih izpitov. Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu, določenem za vpogled pisnega izpita, pri dekanu vloži pritožbo zoper izpitno oceno.

Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, ki je ne more voditi izpraševalec, zoper katerega oceno se je kandidat pritožil.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek.

Kadar je izpit pisen in usten, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

Zoper oceno komisije ni pritožbe.

j. Ponavljanje izpita

147. člen

Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Če ni s tem statutom drugače določeno, lahko študent izpit ponavlja štirikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno.

Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da mora med neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem miniti več kot 14 dni.

148. člen

Komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen z izpitnim pravilnikom članice, lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli šesto opravljanje izpita.

Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.

149. člen

Študent četrtič, petič in šestič opravlja izpit pred komisijo, ki jo sestavljata najmanj dva člana.

Stroške opravljanja teh izpitov je študent dolžan poravnati po veljavnem ceniku.

k. Ostale oblike preverjanja znanja

150. člen

Za ostale oblike preverjanja znanja se smiselno uporabljajo določila tega statuta o izpitih, če ni drugače določeno z izpitnim pravilnikom članice.

B) Napredovanje v višji letnik in ponovni vpis

151. člen

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

152. člen

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje za ponavljanje, predpisane s študijskim programom.

153. člen

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.

O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.

a. Hitrejše napredovanje

154. člen

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče.

Sklep o tem sprejme senat članice na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve ali drugega organa, določenega s pravili članice.

S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

b. Nadaljevanje študija po prekinitvi

155. člen

Prekinitev študija se računa od dne, ko je študent izgubil status študenta.

Ne šteje se, da je prekinil študij študent, ki je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še oddal diplomske naloge, če od izgube statusa študenta nista minili več kot dve leti.

156. člen

Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu.

157. člen

Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na komisijo za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.

Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi organ iz prejšnjega odstavka študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na posameznem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko organ iz prejšnjega odstavka članice poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil.

C) Poglavje C) črtano (datum spremembe 29.6.2012 Ur. l. 50/2012)

158. člen - črtan (datum spremembe 29.6.2012 Ur. l. 50/2012)

D) Diplomsko delo

159. člen

S študijskim programom se lahko določi, da mora študent ob koncu študija izdelati diplomsko delo.

Diplomsko delo je lahko v obliki pisne naloge ali drugega izdelka, nastopa, predstavitve ipd.

160. člen

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela kandidata. Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela več kandidatov, pri čemer pa mora biti iz njega jasno razviden prispevek posameznega kandidata, ki mora sam zase ustrezati količinskim in kakovostnim zahtevam diplomskega dela.

161. člen

Diplomsko delo se lahko sprejme in oceni, potem ko je študent opravil druge študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom.

162. člen

Postopek prevzema, izdelave, zagovora in ocene diplomskega dela določi senat članice.

E) Magistrsko delo

163. člen

Študent magistrskega študija mora ob koncu študija izdelati magistrsko delo, če je tako določeno s študijskim programom.

Kandidat mora z njim dokazati, da obvlada področje, s katerega je tema njegovega dela, in metodo raziskovalnega in razvojnega dela.

Magistrsko delo je lahko tudi rezultat dela več kandidatov oziroma raziskovalne skupine, pri čemer pa mora biti iz njega jasno razviden prispevek posameznega kandidata, ki mora sam zase ustrezati količinskim in kakovostnim zahtevam magistrskega dela.

164. člen - črtan (datum spremembe 25.5.2012 Ur.l. 38/2012)

F) Doktorska disertacija

165. člen

Doktorska disertacija je pisno delo, ki pomeni samostojen in izviren prispevek k znanstvenem področju, s katerega je tema disertacije.

166. člen

Kandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti, mora predložiti članici univerze, ki goji področje, na katerem želi pridobiti doktorat znanosti:

  • prijavo z biografskimi podatki predlog teme in dispozicijo doktorske disertacije;
  • dokazila o izpolnjevanju pogojev za prijavo;
  • seznam znanstvenih in drugih strokovnih del oziroma stvaritev.

167. člen

Senat članice imenuje v roku 30 dni tričlansko komisijo, ki ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti, in oceni ustreznost predlagane teme.

Komisija pripravi v nadaljnjih dveh mesecih poročilo in ga predloži senatu članice, ki o njem razpravlja na svoji prvi naslednji seji. Če je poročilo komisije pozitivno, predlaga komisija mentorja, ki naj spremlja kandidatovo delo pri izdelavi disertacije.

Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko oseba, ki ima naziv visokošolskega učitelja oziroma znanstvenega delavca s področja teme doktorske disertacije. Mentorja imenuje na predlog komisije senat članice.

Senat članice po obravnavi pozitivnega poročila komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije, skupaj z gradivom in svojim mnenjem, senatu univerze. Pred obravnavo na senatu univerze obravnava gradivo komisija za doktorski študij, ki jo lahko senat pooblasti za izdajo soglasja k predlagani temi doktorske disertacije.

Senat univerze mora najkasneje v treh mesecih odločiti o predlogu.

168. člen

Komisija za doktorski študij lahko zahteva od kandidata, da v določenem roku dopolni ali spremeni temo disertacije, oziroma od članice, da v določenem roku predlaga drugega mentorja.

169. člen

Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, predložiti članici univerze izdelano doktorsko disertacijo.

Kandidat, ki doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko v soglasju z mentorjem zaprosi za podaljšanje roka. O tem odloči senat članice, ki lahko podaljša rok za izdelavo doktorske disertacije za eno leto. Senat članice lahko izjemoma podaljša rok za oddajo disertacije še za največ eno leto, če presodi, da je to izrednega pomena za raziskavo in razvoj stroke ali če so za to podani ustrezni opravičljivi zdravstveni in/ali socialni razlogi.

Če kandidat ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta. Po poteku veljavnosti teme doktorske disertacije kandidat tega doktorskega študija ne more zaključiti.

170. člen

Senat članice imenuje na svoji prvi seji po predložitvi izdelane doktorske disertacije najmanj tri poročevalce za oceno disertacije izmed učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti.

En poročevalec je praviloma učitelj druge članice ali druge univerze.

171. člen

Poročevalec za oceno disertacije je dolžan v treh mesecih od svojega imenovanja pregledati disertacijo, podati pisno poročilo o oceni disertacije in jo s predlogom predložiti senatu članice.

Senat članice na temelju predloženih poročil doktorsko disertacijo sprejme, zavrne, ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni, in mu določi primeren rok. Poročevalec dopolnjeno ali popravljeno disertacijo ponovno pregleda in predloži o njej novo poročilo. Če kandidat v postavljenem roku disertacije ne popravi, se disertacija zavrne.

Če je bila v postopku ugotavljanja podobnih vsebin ugotovljena previsoka podobnost vsebine disertacije, senat članice po prejemu doktorske disertacije in poročila o podobnih vsebinah doktorsko disertacijo zavrne brez imenovanja poročevalcev za pripravo ocene.

Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti.

172. člen

Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, določi senat članice komisijo za zagovor.

Od sprejema disertacije do zagovora praviloma ne sme miniti več kot en mesec.

173. člen

O zagovoru disertacije se piše zapisnik. V zapisniku se navedejo vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu.

Z uspešno opravljenim zagovorom disertacije pridobi kandidat znanstveni naslov "doktor/doktorica znanosti".

174. člen

Na predlog članice, kjer je kandidat opravil uspešen zagovor doktorske disertacije, opravi rektor promocijo za doktorja znanosti.

Promocija za doktorja znanosti je javna in svečana. Postopek promocije se določi s posebnim pravilnikom.

175. člen

Diploma o doktoratu znanosti nosi ime Univerze v Ljubljani in članice, na kateri je bil doktorat opravljen. V diplomi se označi ime in priimek doktoranta ter datum in kraj njegovega rojstva. Diploma o doktoratu znanosti vsebuje tudi naslov disertacije, mentorja, morebitne somentorje in datum zagovora.

Diploma nosi datum uspešno opravljenega zagovora disertacije in promocije. Podpišeta jo rektor in dekan članice, na kateri je bil doktorat opravljen. V diplomo je vtisnjen pečat univerze.

G) Odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova

176. člen

Strokovni oziroma znanstveni naslov se diplomantu odvzame, če se po pridobitvi naslova ugotovi:

  • da diplomant ni imel z zakonom zahtevane izobrazbe za vpis;
  • da diplomant ni opravil vseh obveznosti po študijskem programu;
  • da je diplomant pri zaključnem delu (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, avtorska dela drugih avtorjev v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v pomembnem delu prikazal kot svoje lastno delo;
  • da zaključno delo (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega lastnega dela, njegove ustvarjalnosti in dosežkov.

177. člen

O odvzemu znanstvenega naslova doktor znanosti odloča senat univerze.

O odvzemu vseh ostalih strokovnih in znanstvenih naslovov odloča senat članice univerze, na kateri se je izvajal študijski program, po katerem je diplomant pridobil naslov.

Če članica iz prejšnjega odstavka ne obstoji več, odloča o odvzemu senat članice, ki izvaja enak ali vsebinsko podoben program. Če enakega ali podobnega programa ni več, odloča o odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova senat univerze.

178. člen

Predlog za začetek postopka odvzema znanstvenega oziroma strokovnega naslova poda rektor oziroma dekan, če obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da so pogoji za odvzem znanstvenega oziroma strokovnega naslova verjetno izkazani.

O predlogu rektorja oziroma dekana odloči pristojni senat.

Če senat meni, da je predlog utemeljen, sprejme sklep, s katerim začne postopek odvzema naslova in določi osebo, ki je pooblaščena za vodenje postopka do izdaje odločbe (v nadaljevanju: pooblaščena oseba).

V primerih uvedbe postopka iz tretje ali četrte alineje 176. člena senat imenuje komisijo treh visokošolskih učiteljev, ki pripravijo ločena pisna poročila o razlogih za odvzem naslova.

Član komisije ali pooblaščena ne sme biti oseba, ki je sodelovala v postopku pridobitve strokovnega ali znanstvenega naslova kot mentor, somentor ali član komisije za oceno diplomantovega zaključnega dela, ki je predpisano s študijskim programom.

178.a člen

O začetku postopka odvzema znanstvenega ali strokovnega naslova pooblaščena oseba obvesti diplomanta, zoper katerega je uveden postopek (v nadaljevanju: diplomant). Diplomant se lahko postopka udeležuje sam ali po pooblaščencu.

Diplomant ima pravico pri pooblaščeni osebi vpogledati v vse dokumente zadeve, biti seznanjen s stanjem zadeve, predlagati dokaze v svojo korist in izvrševati vse druge pravice, ki jih ima kot stranka v postopku ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ni s tem statutom postopek urejen drugače.

178.b člen

Če se postopek odvzema strokovnega ali znanstvenega naslova vodi iz razloga iz druge alineje 176. člena tega statuta, senat upoštevajoč okoliščine primera na predlog diplomanta odloči o prekinitvi postopka odvzema. S sklepom o prekinitvi postopka naloži diplomantu, da v določenem roku opravi manjkajoče obveznosti. Če zaradi spremembe študijskega programa obveznosti ni več mogoče opraviti, senat naloži diplomantu druge obveznosti iz enakega ali primerljivega študijskega programa v ustreznem obsegu. Pri odločanju o tem senat smiselno uporabi pravila o nadaljevanju študija po prekinitvi.

Iz upravičenih razlogov lahko senat določeni rok podaljša na predlog diplomanta, vložen pred potekom roka.

Če diplomant v določenem roku opravi manjkajoče obveznosti, senat na predlog pooblaščene osebe postopek odvzema ustavi. Če diplomant v določenem roku ne opravi obveznosti, se postopek odvzema nadaljuje.

178. c člen

Pooblaščena oseba mora pred odločanjem na senatu pozvati diplomanta, da se najkasneje v roku 30 dni od prejema poziva pisno izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za izdajo odločbe.

Po prejemu pisne izjave diplomanta oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka pooblaščena oseba predlog odločitve in poročilo o izvedbi postopka, skupaj z ločenimi poročili članov komisije iz četrtega odstavka 178. člena, posreduje pristojnemu senatu.

179. člen

O odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova odloča pristojni senat iz 177. člena na svoji seji.

Če senat ugotovi, da obstoji kateri od razlogov za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova, izda odločbo, s katerim ta naslov odvzame, sicer pa postopek s sklepom ustavi.

Znanstveni ali strokovni naslov se odvzame z učinkom od dne, ko je diplomantu vročena odločba.

180. člen

Pravica do uporabe strokovnega ali znanstvenega naslova preneha z vročitvijo odločbe o odvzemu naslova diplomantu.

Po vročitvi odločbe senata o odvzemu naslova diplomantu, univerza v Uradnem listu Republike Slovenije prekliče veljavnost izdane listine.

Univerza vodi razvid podeljenih in odvzetih naslovov.

H) Prehajanje med programi

181. člen

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu, v katerem se del študijskih obveznosti ali vse študijske obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa, čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil v prvem študijskem programu.V tem primeru mora kandidat izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.

182. člen

Prehajanje med študijskimi programi je mogoče:

  • med študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe (med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali med študijskimi programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe) ter
  • med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

183. člen

S študijskimi programi se v skladu z merili, ki jih določi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, določijo pogoji za prehode med študijskimi programi iste stopnje, ter pogoji za prehod iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje.

Prehod med različnimi študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v novi študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

O izpolnjevanju obveznosti iz prvega odstavka tega člena odloča senat članice, na kateri želi kandidat nadaljevati študij. Senat lahko kandidatu določi tudi morebitne diferencialne izpite in druge obveznosti.

184. člen

Prehod s študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe na študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe je mogoč, če je to predvideno s študijskim programom za pridobitev univerzitetne izobrazbe, v katerega se kandidat vpisuje, in če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik tega programa.

185. člen

Prehod s študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe na študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe je mogoč, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik.

186. člen

Študent, ki želi nadaljevati študij v drugem študijskem programu, vloži prošnjo na visokošolskem zavodu, na katerem želi nadaljevati študij. Prošnji mora priložiti dokazila o opravljenih obveznostih v prvem študijskem programu in dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v študijski program, po katerem želi nadaljevati študij.

187. člen

O prošnji za prehod odloča senat članice, na kateri želi prosilec nadaljevati študij.

Zoper odločbo senata članice je mogoča pritožba na senat univerze. Pritožbo mora kandidat vložiti v osmih dneh po prejemu obvestila o zavrnitvi prošnje za prehod.

I) Prehajanje med univerzami

188. člen

Za prehod med univerzami se šteje prenehanje študentovega izobraževanja na univerzi, na kateri je vpisan, in nadaljevanje izobraževanja na Univerzi v Ljubljani.

Za prehod med univerzami se ne šteje vpis v začetni letnik Univerze v Ljubljani, čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil na univerzi, na kateri je vpisan. V tem primeru mora kandidat izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.

189. člen

Kandidat, ki prehaja na Univerzo v Ljubljani, mora za prehod izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na kateri je vpisan.

Senat članice, na kateri želi kandidat nadaljevati študij, določi kandidatu morebitne diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati.

J) Vzporedni študij

190. člen

Vzporedni študij je študij po ločenih programih univerze. Študent, ki uspešno opravi obveznosti po vseh študijskih programih, dobi ločene diplome za vsakega od vzporednih študijskih programov.

Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje pogoje za vpis.

191. člen

Študent, ki želi študirati vzporedno, svoji prošnji priloži potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik visokošolskega zavoda, na katerem je že vpisan, ter soglasje pristojnega organa tega zavoda za vzporedni študij.

Članice s svojimi pravili določijo kriterije za izbiro v primeru omejitve vpisa v vzporedni študij.

K) Interdisciplinarni študij

192. člen

Na predlog senatov članic lahko senat univerze sprejme interdisciplinarni študijski program za dodiplomski in podiplomski študij, ki ga izvaja več članic. V takem primeru senat univerze imenuje programski svet, ki koordinira organizacijo in izvajanje interdisciplinarnega študijskega programa.

Organizacijsko - tehnična opravila za interdisciplinarni študij lahko opravlja univerza ali ena izmed članic.

Študent, ki uspešno opravi obveznosti po interdisciplinarnem študijskem programu, dobi diplomo in strokovni naslov v skladu s študijskim programom.

L) Dvopredmetni študij

193. člen

Članice lahko organizirajo dvopredmetni študij.

Dvopredmetni študij lahko izvaja ena ali več članic po programu, ki ga sprejmejo senati članic in potrdi senat univerze.

194. člen

Kadar izvajata dvopredmetni študij dve ali več članic, se v študijskih programih opredelijo obveznosti vsake članice izvajalke dvopredmetnega študija.

195. člen

Po uspešno opravljenih obveznostih dvopredmetnega študija se izda enotna diploma, s katero pridobi študent strokovna naslova z navedbo obeh področij študija.

M) Skupni študijski programi

196. člen

Skupne študijske programe izvaja univerza ali njena članica skupaj z eno ali več univerzami ali fakultetami iz Republike Slovenije ali tujine, skladno z merili Sveta RS za visoko šolstvo.

Študent, ki opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi izvajalci iz prvega odstavka tega člena.

Skupna diploma je javna listina.

Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo izvajalci iz prvega odstavka tega člena.

N) Individualni študij

197. člen

Individualni študij je oblika študija, pri kateri se organizirano pedagoško delo (predavanja, vaje, seminarji) nadomešča z individualnimi konzultacijami.

Individualni študij se izvaja, če se v razpisan program študija ne vpiše več kot pet kandidatov in če ustanovitelj zagotovi za to potrebna sredstva.

7. Raziskovalno in razvojno delo

198. člen

Raziskovalno in razvojno delo je temelj za kvalitetno izvajanje pedagoškega dela na univerzi in tvori z njim neločljivo celoto.

Poleg raziskovalnega in razvojnega dela, ki je neposredno vezano na izobraževalni proces in je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva, izvaja univerza prek svojih članic tudi temeljno, razvojno in uporabno raziskovalno delo, ki je sestavina nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, ali raziskovalnih programov Evropske unije.

Univerza prek svojih članic izvaja tudi drugo raziskovalno in razvojno delo po naročilu tretjih oseb javnega in zasebnega prava.

199. člen

Raziskovalno in razvojno delo na univerzi poteka v skladu z izhodišči in strategijo, ki jih sprejme senat univerze.

200. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci so dolžni svoje raziskovalno in razvojno delo opravljati v okviru univerze.

Rektor lahko na predlog senata članice dovoli posameznemu učitelju, znanstvenem delavcu in sodelavcu, da del raziskovalnega dela izvaja zunaj univerze.

Univerza ureja obveznosti in pravice, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, s pravilnikom o intelektualni lastnini.

201. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci so dolžni pristojnim službam uprave univerze posredovati podatke o svojem raziskovalnem in razvojnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje kadrovskih in drugih evidenc.

8. Svetovalno delo

202. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje pedagoške in raziskovalne in razvojne obveznosti, lahko opravljajo svetovalno delo.

Svetovalno delo iz prvega odstavka tega člena je dajanje pisnih in ustnih strokovnih mnenj in nasvetov uporabnikom zunaj univerze.

203. člen

O prevzemu konkretne svetovalne naloge mora učitelj, znanstveni delavec in sodelavec pisno obvestiti dekana.

9. Umetniško delo

204. člen

Umetniško delo je temelj za kvalitetno izvajanje pedagoškega dela na umetniških akademijah univerze in je z njim neločljivo povezano.

Učitelj na umetniških akademijah lahko opravlja tudi drugo umetniško delo, o katerem mora pisno obvestiti dekana.

10. Izvajanje dela izven univerze

204.a člen

Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in sodelavci ne smejo brez soglasja UL za svoj ali tuj račun opravljati pedagoškega, raziskovalnega, umetniškega, razvojnega, strokovnega in svetovalnega dela na področjih, ki sodijo v dejavnosti, ki jih dejansko opravlja UL, in pomeni ali bi lahko pomenilo za UL konkurenco. Šteje se, da je soglasje dano, če je delo opravljeno za osebo, s katero ima UL sklenjeno pogodbo o sodelovanju ali če je UL izvajalcu dela v skladu s predpisanimi postopki dala soglasje za opravljanje dopolnilnega dela.

Prejšnji odstavek ne velja za občasna kratkotrajna dela in storitve, kot so posamezna predavanja, objava člankov in razprav, mnenja, seminarji, mojstrski tečaji, recenzije in podobno.

Pogoje in način izdaje soglasja iz prvega odstavka se podrobneje uredi v pravilniku, ki ga sprejme senat UL s soglasjem Upravnega odbora UL.

VIII. VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI IN VISOKOŠOLSKI SODELAVCI

205. člen

Pedagoški proces univerzitetnega dodiplomskega in podiplomskega študija lahko vodijo samo visokošolski učitelji, ki imajo ustrezen naziv.

Program visokošolskega strokovnega študija lahko vodijo poleg visokošolskih učiteljev iz prvega odstavka tega člena tudi višji predavatelji in predavatelji.

Pri pedagoškem in raziskovalnem delu lahko skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z zainteresirano članico sodelujejo tudi upokojeni učitelji univerze z ustreznim nazivom.

206. člen

V pedagoškem procesu dodiplomskega študija lahko sodelujejo tudi visokošolski sodelavci.

Nosilec predmeta lahko v skladu s potrebami študijskega programa povabi k sodelovanju pri obravnavi posameznih problemov ali tem priznane strokovnjake iz prakse, ki nimajo ustreznega naziva.

Če je s študijskim programom predvidena obvezna praksa, lahko pri njenem izvajanju sodelujejo strokovnjaki brez naziva, ki so redno zaposleni v organizaciji, v kateri se opravlja praksa.

1. Nazivi

207. člen

Visokošolski učitelji (učitelji) so:

  • redni profesor,
  • izredni profesor,
  • docent in
  • lektor.

Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi:

  • višji predavatelji in
  • predavatelji.

208. člen

Visokošolski sodelavci (sodelavci) so:

  • asistent,
  • bibliotekar,
  • strokovni svetnik,
  • višji strokovni sodelavec,
  • strokovni sodelavec in
  • učitelj veščin.

209. člen

Raziskovalci so:

  • znanstveni delavci in
  • raziskovalni sodelavci.

Znanstveni delavci so:

  • znanstveni svetnik,
  • višji znanstveni sodelavec in
  • znanstveni sodelavec.

Raziskovalni sodelavec je asistent - raziskovalec.

210. člen

V naziv docent, izredni profesor in redni profesor je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti.

V naziv znanstvenega svetnika, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti.

V naziv visokošolskega učitelja umetniških disciplin je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje, ima priznana umetniška dela in preverjene pedagoške sposobnosti.

V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje in ima preverjene pedagoške sposobnosti.

V naziv predavatelja ali lektorja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje ali študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 240 kreditnih točk in ima preverjene pedagoške sposobnosti.

V naziv visokošolskega sodelavca in raziskovalnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje. Za izvolitev v naziv mora kandidat izpolnjevati pogoje, določene z merili, ki jih sprejme senat univerze.

2. Postopek za izvolitev v naziv

211. člen

Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze za neomejeno dobo.

Izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje, znanstvene sodelavce, višje znanstvene sodelavce in lektorje voli senat članice za dobo petih let.

Asistente in raziskovalne sodelavce voli senat članice za dobo treh let.

Druge visokošolske sodelavce voli senat članice za neomejeno dobo.

212. člen

V dobo izvolitve v naziv se ne štejejo čas porodniškega, očetovskega ali starševskega dopusta in bolniška odsotnost daljša od enega leta.

213. člen

Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na prošnjo kandidata za izvolitev v naziv.

Kandidat mora vložiti pisno prošnjo na članici, ki goji področje, za katero se želi habilitirati. Prošnji mora priložiti življenjepis in bibliografijo.

214. člen

Senat članice, na kateri teče postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca, imenuje v enem mesecu od vložitve prošnje za izvolitev v naziv tri poročevalce o usposobljenosti kandidata in jim določi rok za izdelavo ocen. Rok ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od treh mesecev.

Poročevalec je lahko učitelj, ki ima vsaj isti naziv, kot je naziv, v katerega se voli kandidat.

Vsak poročevalec mora v roku predložiti članici, na kateri teče postopek, oceno iz prejšnjega odstavka.

Vsebina ocene je uradna skrivnost.

215. člen

V primeru prve izvolitve v naziv ali izvolitve v višji naziv članica posreduje celotno gradivo habilitacijski komisiji, skupaj z ocenami poročevalcev, mnenjem študentskega sveta in rezultati študentske ankete o pedagoškem delu kandidata.

Habilitacijska komisija v roku dveh mesecev odloči o prošnji za izvolitev v naziv in svojo odločitev posreduje senatu, ki je pristojen za izvolitev.

Če habilitacijska komisija ugotovi, da so mnenja dveh ali več poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidata negativna, sprejme sklep, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, ter o tem obvesti senat članice, pred katero teče postopek za izvolitev v naziv. Senat članice sprejme ugotovitveni sklep o ustavitvi postopka.

Pri ponovni izvolitvi odloča senat članice na osnovi gradiva iz prvega odstavka tega člena.

216. člen

Senat članice v roku enega meseca po prejemu soglasja habilitacijske komisije odloči o izvolitvi kandidata v naziv.

Če habilitacijska komisija ni dala soglasja, senat članice v roku enega meseca sprejme ugotovitveni sklep, da izvolitev v naziv ni mogoča.

217. člen

Kandidat, ki v postopku za izvolitev naziv ni bil izvoljen, ne more ponovno zaprositi za izvolitev v ta naziv pred potekom enega leta, odkar mu je bila vloga zavrnjena.

217.a člen

Če se na razpis za mesto učitelja na UL prijavi kandidat, ki že ima naziv učitelja na drugi univerzi, je potrebno pred odločitvijo o izbiri v posebnem postopku ugotoviti enakovrednost njegovega naziva z učiteljskim nazivom na UL.

Kadar je potreben postopek ugotavljanja enakovrednosti učiteljskega naziva, se postopek izbire prijavljenih kandidatov lahko podaljša za čas, ki je potreben za izvedbo postopka za ugotavljanje enakovrednosti učiteljskega naziva.

217.b člen

V postopku ugotavljanja enkaovrednsoti učiteljskega naziva, pridobljenega na drugi univerzi, se ugotavlja enakovrednost količinskih in kakovostnih kriterijev, na temelju katerih je kandidat pridobil učiteljski naziv na drugi univerzi, s kriteriji, ki se zahtevajo za izvolitev v naziv po Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.

V postopku ugotavljanja enakovrednosti učiteljskega naziva, pridobljenega na tuji univerzi, se smiselno uporabljajo določila tega Statuta o izvolitvi v naziv.

217.c člen

Postopek ugotavljanja enakovrednosti učiteljskega naziva, pridobljenega na drugi univerzi, teče na članici, ki je dala pobudo za razpis prostega mesta učitelja.

Postopek se začne z ugotovitvenim sklepom dekana o tem, da se je na razpis prijavil kandidat, ki je pridobil učiteljski naziv na drugi univerzi.

Senat članice, na kateri teče postopek ugotavljanja enakovrednosti učiteljskega naziva, pozove kandidata, da nemudoma predloži podatke o postoku, po katerem je pridobil naziv učitelja, biografijo in bibliografijo ter v fizični obliki tri najpomembnejša dela, dostopna v enem od svetovnih jezikov.

Senat članice imenuje izmed učitelejv UL tri poročevalce, ki v roku enega meseca izdelajo vsak svoje poročilo o enakovrednosti kandidatovega učiteljskega naziva z nazivom učitelja na Univerzi v Ljubljani.

Dekan članice, na kateri teče postopek, posreduje poročila poročevalcev skupaj z ostalim gradivom Habilitacijski komisiji UL.

217.č člen

Habilitacijska komisija na temelju poročil poročevalcev, prejetega gradiva in splošno dostopnih podatkov ugotovi, ali je kandidatov učiteljski naziv enakovreden učiteljskemu nazivu UL in izda o tem pozitivno ali negativno menenje.

Na temelju pozitivnega mnenja Habilitacijske komisije sprejme senat članice, na kateri teče postopek, ugotovitveni sklep, da je kandidatov učiteljski naziv enakovreden učiteljskemu nazivu na UL.

V primeru negativnega mnenja Habilitacijske komisije sprejme senat članice, na kateri teče postopke, ugotovitveni sklep, da kandidatov učiteljski naziv ni enakovreden učiteljskemu nazivu na UL in da kandidat ne more biti izbran na javnem razpisu za mesto učitelja na UL.

217.d člen

Če kandidat v enem mesecu, odkar je bil pozvan, ne posreduje zahtevanih podatkov in tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, senat članice, na kateri teče postopek, sprejme sklep o ustavitvi postopka za ugotavljanje enakovrednosti učiteljskega naziva, pridobljenega na drugi univerzi, z ustreznim učiteljskim nazivm na UL.

A) Pritožba v postopku za izvolitev v naziv

a. Pravica do pritožbe

218. člen

Kandidat lahko v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila njegova vloga za izvolitev v naziv zavrnjena oziroma s katero je bilo odločeno o njegovi ponovni izvolitvi v isti naziv, vloži pritožbo na senat univerze.

b. Razlogi za pritožbo

219. člen

Pritožba se lahko vloži iz naslednjih razlogov:

  • če so bile kršene določbe zakona ali tega statuta o postopku za izvolitev v naziv,
  • če so bila v postopku za izvolitev nepravilno ali nepopolno ugotovljena dejstva, ki so pomembna za odločitev.

c. Postopek s pritožbo

220. člen

Pritožba se vloži na članici, ki je vodila postopek za izvolitev v naziv. Ta jo je dolžna v roku sedmih dni posredovati univerzi.

Senat univerze na prvi seji po prejemu pritožbe določi izmed svojih članov poročevalca.

Poročevalec izdela v roku 30 dni poročilo in ga predloži senatu univerze.

220.a člen

Univerza po prejemu pritožbe obvesti kandidata, da lahko v roku desetih dni od prejema obvestila v navzočnosti pooblaščenega delavca univerze vpogleda v dokumentacijo pritožbenega postopka in da se lahko v nadaljnjih desetih dneh od vpogleda v dokumentacijo pisno opredeli do vseh dejstev v pritožbenem postopku.


d. Odločanje o pritožbi

221. člen

Senat univerze odloča o pritožbi na prvi seji po prejemu poročila poročevalca.

Če iz poročila poročevalca izhaja, da je pritožba prepozna, rektor pritožbo zavrže in o tem obvesti senat.

222. člen

O pritožbi odloči senat univerze na nejavnem delu seje, na kateri opravi posvetovanje in glasovanje.

Posvetovanje se začne s poročilom poročevalca, ki predstavi senatu ustrezen sklep.

Senat univerze lahko pritožbo zavrne ali ji ugodi, s tem da izpodbijani akt razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje na članico v fazo postopka, v kateri je prišlo do kršitve.

Senat odloča z večino glasov navzočih članov, pri čemer se član senata ne more vzdržati glasovanja.

Odločitev senata univerze je dokončna.

B) Postopek za odvzem naziva

223. člen

Če učitelj, znanstveni delavec ali sodelavec ne izpolnjuje za izvolitev v naziv predpisanih pogojev, začne senat, ki je pristojen za izvolitev, postopek za odvzem naziva.

224. člen

Postopek za odvzem naziva zaradi neizpolnjevanja pogojev, določenih za izvolitev v naziv, se začne, če obstaja utemeljen sum, da je kandidat v postopku za izvolitev v naziv navajal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo izvolitev v naziv.

225. člen

V postopku za odvzem naziva se analogno uporabljajo določbe tega statuta o postopku za izvolitev v naziv.

C) Prenehanje delovnega razmerja zaradi izgube naziva

226. člen

Šteje se, da nima zmožnosti za opravljanje dela delavec, ki ni obnovil habilitacijskega naziva, ki je pogoj za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen.

Pristojni organ je delavcu iz prejšnjega odstavka dolžan ponuditi pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje, oziroma, če takega mesta ni, začeti postopek za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

227. člen

Tistemu, ki je pravočasno vložil popolno zahtevo za izvolitev, vendar postopek do izteka veljavnosti dotedanjega naziva še ni končan, se veljavnost obstoječega naziva podaljša do dokončne odločitve.

3. Gostujoči učitelji

228. člen

Članica lahko vključi v svoje pedagoško, raziskovalno in razvojno ter umetniško delo učitelje tujih univerz za izvedbo ciklusa ali vseh predavanj posameznega predmeta.

Gostujoči učitelj se lahko vključi tudi v raziskovalno delo na članici.

229. člen

Univerza povabi k sodelovanju gostujočega učitelja v primeru in za čas odsotnosti učitelja, ki je na sobotnem letu, in v drugih primerih, ko to zahteva pedagoški proces.

230. člen

Gostujoči učitelj lahko sodeluje pri delu organov, komisij in delovnih teles članice brez pravice glasovanja, razen če se sprejemajo odločitve o vprašanjih, ki neposredno zadevajo predmet ali predmetno področje njegovega dela.

4. Sobotno leto

231. člen

Učitelj ima v šestih letih opravljanja dela pravico do odsotnosti največ dvanajstih mesecev za poglobljeno izpopolnjevanje doma ali v tujini.

Odsotnost učitelja zaradi sobotnega leta ne sme ovirati poteka pedagoškega procesa.

Sredstva za izvedbo sobotnega leta se zagotovijo s finančnim načrtom članice.

V času odsotnosti iz prvega odstavka tega člena pripada visokošolskemu učitelju plača v višini koeficienta, priznanega za njegovo delovno mesto in dodatka za delovno dobo le, če ustanovitelj zagotovi za to ustrezna sredstva.

232. člen

O pravici do sobotnega leta odloči rektor na podlagi predloga dekana in pisne vloge kandidata v skladu s pravilnikom o sobotnem letu, ki ga sprejme upravni odbor.

Predlog dekana mora vsebovati tudi podatke o nadomeščanju v času odsotnosti visokošolskega učitelja.

Pisna vloga za sobotno leto mora biti vložena eno študijsko leto pred začetkom planirane odsotnosti in mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta.

5. Pravice in dolžnosti učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v pedagoškem delu

233. člen

Univerza prek svojih članic v okviru materialnih možnosti zagotavlja materialne pogoje za nemoteno pedagoško in raziskovalno in razvojno delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, s tem da skrbi za:

  • smotrno vlaganje v vzdrževanje in širitev obstoječih prostorskih kapacitet,
  • vzdrževanje, nabavo in posodabljanje opreme za raziskovalno in pedagoško delo,
  • nabavo strokovne literature in periodike ter
  • razvoj informacijskih in knjižničnih sistemov na univerzi.

234. člen

Učitelj, znanstveni delavec in sodelavec je dolžan pri svojem delu:

  • izhajati iz načel humanizma in avtonomije univerze, svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja ter poučevanja,
  • spoštovati sprejete akte univerze in iz njih izhajajoče sklepe njenih organov,
  • spoštovati načela stroke in znanstvene poštenosti in
  • utrjevati ugled univerze.

235. člen

Učitelj in sodelavec je dolžan pri delu s študenti dosledno opravljati svoje pedagoške obveznosti, zlasti s tem da:

  • pripravlja in izvaja predavanja, seminarje, vaje in druge oblike pedagoškega dela,
  • pripravlja ustrezno študijsko gradivo za svoj predmet,
  • tekoče in vestno opravlja mentorstvo pri diplomskih, magistrskih in seminarskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov,
  • ima vsaj eno uro na teden govorilne ure za študente, pri čemer ima na vsakih 250 vpisanih študentov pri svojih predmetih še dodatne govorilne ure ter
  • zagotovi nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih.

236. člen

Učitelj, znanstveni delavec in sodelavec, ki je član organa univerze ali članice oziroma je imenovan za poročevalca ali člana komisije za izvedbo posamezne naloge, je dolžan prevzeti naloge in jih vestno in v roku opraviti.

IX. ŠTUDENTJE

1. Status

237. člen

Študent po tem statutu je oseba, ki je vpisana na Univerzo v Ljubljani.

Status študenta se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice ureja poseben pravilnik.

238. člen

Študentom, ki imajo status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami, oziroma zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.

Status študenta športnika dobi študent, ki ob vpisu v prvi ali višji letnik predloži potrdilo o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu senat članice na njegov predlog, na temelju predloženih kritik, objavljenih v strokovnem in dnevnem tisku, s sklepom podeli ta status.

Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent na podlagi posebnega pravilnika o študentih s posebnimi potrebami.
 

Članica s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik za študente iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

238.a člen

(status študenta s posebnimi potrebami)

Študenti, ki zaradi dolgotrajnih poškodb, motenj, primanjkljajev ali bolezni, potrebujejo prilagojene pogoje izobraževanja, da bi se lahko učinkovito vključili v izvajanje študijskih programov, lahko zaprosijo za pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami.

O statusu študenta s posebnimi potrebami in potrebnih prilagoditvah odločajo pristojni organi članice, v katere študijski program je študent vpisan.

Prilagoditve se nanašajo na način izvajanja obveznosti študentov in način preverjanja oziroma izkazovanja znanja, ne smejo pa zniževati zahtevanih standardov doseganja znanj.

Pogoje, merila, postopek in vrste prilagoditev v zvezi s statusom študenta s posebnimi potrebami podrobneje ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze, v skladu s tem pravilnikom pa lahko dodatno ureditev določijo članice z internimi akti.

239. člen

Status študentu preneha v skladu z zakonom.

Status študenta tretje stopnje preneha eno leto po zaključku zadnjega semestra študijskega programa.

V primerih, ko zakon tako določa, se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, poseben status študenta, odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

240. člen - črtan (datum spremembe 29.6.2012 Ur.l. 50/2012)

2. Pravice in dolžnosti študentov

241. člen

Študent ima pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zakona in iz tega statuta.

242. člen

Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima v skladu s tem statutom pravico do ugovora ali pritožbe.

243. člen

Študentje imajo prek svojih predstavnikov pravico sodelovati pri delu organov univerze in članic, dajati pobude, mnenja in sprejemati odločitve v skladu s tem statutom.

244. člen

Študent ima indeks, ki je v papirni ali elektronski obliki, v katerega se vpisujejo študijske obveznosti in ocene uspešno opravljenih izpitov.

X. OCENJEVANJE KAKOVOSTI

245. člen

Univerza skrbi za ohranjanje in rast ravni kakovosti ter redno izvaja samoocenjevanje (samoevalvacijo).

Merila za samoocenjevanje sprejme s soglasjem senata rektor.

Samoevalvacijsko poročilo Univerze pripravi komisija senata za kakovost na temelju samoevalvacijskih poročil, ki jih sprejmejo senati članic.

Samoevalvacijsko poročilo sprejme senat univerze enkrat letno in ga predloži svetu za evalvacijo visokega šolstva.

XI. PRIZNANJA UNIVERZE

246. člen

Univerza podeljuje naslednja priznanja:

  • naziv "častni doktor Univerze v Ljubljani",
  • naziv "častni senator Univerze v Ljubljani",
  • naziv "zaslužni profesor",
  • zlato plaketo Univerze v Ljubljani,
  • svečano listino mladim visokošolskim učiteljem in visokošolskim sodelavcem,
  • zlato plaketo "Pro universitate labacensi",
  • Prešernovo nagrado za študente,
  • svečano listino za študente.

247. člen

Pravilnik o priznanjih univerze sprejme senat univerze.

S pravilnikom iz prejšnjega odstavka se določijo število, pogoji, postopek ter oblika priznanj oziroma pravice in status, ki izvirajo iz posameznega priznanja Univerze v Ljubljani.

248. člen

O podelitvi priznanj iz 246. člena odločajo:

  • za priznanja iz točk 1-6 senat univerze na predlog komisije za podeljevanje častnih nazivov in nagrad;
  • za priznanje iz točke 7 komisija za Prešernove nagrade za študente,
  • za priznanja iz točke 8 komisija za podeljevanje častnih nazivov in nagrad na predlog senatov članic.

    249. člen

Članica lahko s svojim pravili določi posebna priznanja članice.

XII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ŠTUDENTOV

250. člen

Disciplinsko odgovornost študentov univerze ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze. Pred sprejemom pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora senat pridobiti mnenje študentskega sveta univerze.

XIII. UPRAVA UNIVERZE

251. člen

Univerza ima za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in raziskovalnega ter razvojnega dela upravo.

Naloge uprave izvajajo tajništvo univerze (rektorat) in tajništva članic (dekanati).

Tajništva članic lahko poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravljajo tudi naloge iz 16. člena tega statuta.

Upravo univerze vodi glavni tajnik univerze, ki je hkrati vodja tajništva univerze.

252. člen

S pravilnikom o notranji organizaciji, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se določi organizacija služb na univerzi.

Sistemizacijo delovnih mest uprave univerze določi rektor na predlog glavnega tajnika.

1. Tajništvo univerze

253. člen

Tajništvo univerze opravlja strokovno-administrativne in tehnične naloge, ki zadevajo univerzo v celoti, na naslednjih področjih:

  • izobraževalno, raziskovalno in razvojno ter umetniško,
  • kadrovsko, pravno in splošno,
  • gospodarsko (načrtovanje razvoja, upravljanje s premoženjem, finančno-računovodstvo),
  • vzdrževanje skupnih podatkovnih baz, organizacija in koordiniranje informacijske dejavnosti univerze.

253.a člen

V okviru tajništva deluje skupna služba notranje revizije za področje celotnega poslovanja članic in rektorata (uprave).

 

254. člen

Naloge iz 253. člena vodi in koordinira glavni tajnik univerze.

255. člen

Glavnega tajnika univerze imenuje upravni odbor univerze na predlog rektorja in na podlagi javnega razpisa za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

256. člen

Za glavnega tajnika je lahko imenovan, kdor ima:

  • specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja), univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo 2. stopnje (bolonjski sistem),
  • izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,
  • vsaj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,
  • aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

257. člen

Glavni tajnik univerze ima pomočnike, katerih delovno področje ureja pravilnik o notranji organizaciji univerze.

258. člen

Za pomočnika glavnega tajnika je lahko imenovan, kdor ima:

  • univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri,
  • izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,
  • vsaj pet let delovnih izkušenj,
  • aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

259. člen

V primeru daljše odsotnosti nadomešča glavnega tajnika univerze pomočnik, ki ga za to pisno pooblasti glavni tajnik.

2. Tajništvo članice

260. člen

Tajništvo članice izvaja upravno-strokovno tehnične naloge iz 253. člena tega statuta v okviru članice.

Tajništvo članice opravlja tudi upravno-administrativne in finančno-gospodarske naloge v zvezi z izvajanjem dejavnosti članice iz 16. člena tega statuta.

261. člen

Tajništvo članice vodi tajnik članice.

Tajnika članice imenuje dekan po predhodnem mnenju glavnega tajnika univerze na podlagi javnega razpisa.

S tajnikom članice sklene univerza pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše dekan. S pogodbo se poleg osnovne plače tajnika, določene z akti, ki urejajo področje plač delavcev univerze, lahko določi tudi način in obseg plačila za opravljanje konkretnih zadolžitev tajnika članice pri izvajanju dejavnosti članice iz 16. člena tega statuta.

262. člen

Za tajnika članice je lahko imenovan, kdor ima:

  • univerzitetno izobrazbo praviloma pravne smeri,
  • izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,
  • vsaj pet let delovnih izkušenj,
  • aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

XIV. EVIDENCE Z OSEBNIMI PODATKI

1. Evidence z osebnimi podatki zaposlenih

263. člen

Univerza in članice vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki zaposlenih:

  • evidenco o zaposlenih delavcih,
  • evidenco o plačah.

V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju. Voditi se začne z dnem, ko delavec sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha. Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpisani v evidenco na podlagi njegove izjave ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku spremembo prijaviti delodajalcu, če ta ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.

Evidenca o plačah se za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha.

Evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena vsebujejo: ime in priimek delavca (za delavke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, stalno in začasno bivališče oziroma drugi kraj, s katerega delavec prihaja na delo, enotno matično številko občana, davčno številko delavca, kraj dela, poklic, izobrazbo, strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog, vlogo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca, sklep senata o imenovanju komisije za izvolitev v naziv, poročilo komisije, soglasje senata, sklep o izvolitvi, dobo izvolitve, habilitacijsko področje, delovno mesto, opis del in nalog ter odgovornosti, delovni čas delavca v urah na teden, ali je zaposlen za določen ali za nedoločen čas, ali je zaposlen s krajšim delovnim časom, ali je invalid ali upokojenec, ime drugega delodajalca, pri katerem je zaposlen, datum sklenitve delovnega razmerja, soglasje delodajalca, datum prenehanja delovnega razmerja, razlog prenehanja delovnega razmerja.

Evidenca iz 2. točke vsebuje še podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi, tedenski pedagoški obveznost, opravljenih delovnih urah po mesecih, letnem dopustu in njegovi izrabi, odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katere se prejema nadomestilo plače, ure na delu, daljšem od polnega delovnega časa, podatke o delovni ter zavarovalni dobi, poprejšnje soglasje za dopolnilno delo, soglasje za sklenitev pogodbe o delu, podatke o določitvi plače oziroma honorarja, o bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača, delovna uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po namenih (solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni dopust), o izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih organizacij ali organov, datum zadnjega napredovanja, število napredovanj.

2. Evidence z osebnimi podatki študentov

264. člen

Članice Univerze vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki študentov:

  • evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov,
  • osebni karton, ki se vodi za vsakega študenta od vključitve v študij do končanja študija oziroma do izpisa,
  • zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena,
  • evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju na posamezni stopnji.

Osebni podatki študentov iz naštetih evidenc se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.

Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu osebnih podatkom.

XV. FINANCIRANJE UNIVERZE

1. Viri

265. člen

Dejavnost univerze, ki se nanaša na programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, se financira iz proračuna Republike Slovenije.

Druga dejavnost univerze se financira iz drugih virov, in sicer:

  • šolnin in drugih prispevkov za študij,
  • plačil za opravljene storitve,
  • dotacij, dediščin in daril in
  • drugih virov.

Za drugo (tržno) dejavnost se šteje izobraževalna, raziskovalna in strokovno razvojna dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo storitev v pogojih konkurence. Kadar univerza ali članica opravlja drugo (tržno) dejavnost na način iz tretjega odstavka tega člena, mora voditi za tržno dejavnost ločene računovodske evidence.

A) Šolnine

266. člen

Univerza lahko določi šolnine za izobraževanje na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, ki niso ali so samo deloma financirani v okviru nacionalnega programa visokega šolstva.

B) Drugi prispevki za študij

267. člen

Univerza lahko določi prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa, zlasti za:

  • stroške izbirnega in vpisnega postopka;
  • storitve, ki so del potrjenega študijskega programa, (stroški terenskega dela, strokovnih ekskurzij itd.);
  • habilitacije kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na univerzi;
  • nostrifikacije v tujini pridobljenih diplom za kandidate, ki niso v delovnem razmerju na univerzi;
  • izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije univerze;
  • stroške četrtega in nadaljnjih opravljanj izpita;
  • sprejemne, diferencialne in druge izpite;
  • druge storitve, predvidene s sklepom, ki ga sprejme upravni odbor univerze.

268. člen

Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa glede na dejanske stroške v skladu z veljavnim pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu in s sklepom upravnega odbora univerze.

Z aktom iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi način zaračunavanja šolnin in drugih prispevkov za študij.

269. člen

Šolnine in prispevki za študij so prihodek članice, ki izvaja program, za katerega se plačuje šolnina, ali opravi storitev, za katero se zaračunava prispevek.

270. člen

Upravni odbor članice lahko študenta na njegovo prošnjo in na predlog komisije za študijske zadeve članice iz utemeljenih razlogov v celoti ali delno oprosti plačila šolnine in drugih prispevkov za študij oziroma mu dovoli plačevanje v obrokih, ter hkrati določi vir, iz katerega se bo pokril izpad prihodka iz tega naslova.

2. Letni načrt financiranja

271. člen

Na temelju letnega delovnega načrta univerze sprejme upravni odbor univerze letni finančni načrt.

Letni program dela in letni finančni načrt sprejme upravni odbor univerze na temelju predlogov članic in uprave univerze po postopku in v rokih, ki so določeni s poslovnikom upravnega odbora.

Upravni odbor sprejema letni program dela po predhodnem soglasju senata univerze.

272. člen

Članica sprejme letni finančni načrt na podlagi letnega delovnega načrta, ki obsega vse njene dejavnosti.

273. člen

Sredstva za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva se članicam in tajništvu univerze določijo na temelju meril, ki jih sprejme upravni odbor univerze na podlagi določil Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008.

Sredstva za nacionalni program raziskovalnega in razvojnega dela pridobivajo članice in tajništvo v skladu z določili zakona, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost.

274. člen

Univerza oblikuje zahtevke za financiranje svoje dejavnosti in jih posreduje ministru, pristojnemu za visoko šolstvo in znanost v skladu z veljavnimi predpisi.

XVI. PREMOžENJE UNIVERZE IN ČLANIC

275. člen

Univerza oziroma članica pridobiva premoženje iz:

  • proračuna Republike Slovenije,
  • šolnin in drugih prispevkov za študij,
  • plačil za opravljene storitve,
  • dotacij, dediščin in daril,
  • drugih virov.

276. člen

Univerza je lastnik premoženja, ki ga je pridobila iz javnih in drugih virov.

277. člen

S premoženjem univerze upravlja upravni odbor univerze s skrbnostjo dobrega gospodarja in v skladu z veljavnimi predpisi.

Upravni odbor odloča o dejanskem uporabniku premoženja, ki ga je pridobila univerza ali članica v skladu z merili iz pete alinee 59. člena tega statuta.

278. člen

Univerza lahko odtuji ali obremeni nepremičnino ali opremo večje vrednosti, pridobljene iz javnih sredstev, le ob predhodnem soglasju ustanovitelja. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, katere vrednost presega znesek, določen za javni razpis.

Sredstva, pridobljena s prodajo premoženja iz prvega odstavka, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

279. člen

Članica samostojno razpolaga s premoženjem, pridobljenim z dejavnostjo iz 16. člena tega statuta, in s premoženjem, pridobljenim na temelju dediščin, volil ali daril.

S premoženjem članice iz prejšnjega odstavka upravlja upravni odbor članice v skladu z veljavnimi predpisi in skrbnostjo dobrega gospodarja.

Članica lahko odtuji ali obremeni nepremičnino ali opremo večje vrednosti le ob predhodnem soglasju univerze.

280. člen

Univerza lahko v okviru svoje dejavnosti s soglasjem ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo.

XVII. VARSTVO PRAVIC ŠTUDENTOV

281. člen

Študent univerze ima pravico do pritožbe zoper odločbe, ki jih organi univerze ali članic sprejmejo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

Če ni s tem statutom drugače določeno, lahko vloži študent pritožbo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena.

282. člen

Če ni s tem statutom drugače določeno, odloča o pritožbi študenta iz prejšnjega člena senat članice, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa članice na prvi stopnji, komisija za pritožbe študentov univerze pa v primerih pritožbe zoper odločbo organa univerze.

Komisija za pritožbe študentov univerze odloča tudi v primerih odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici ter o ničnosti odločbe, ki jo je o pritožbi študenta izdal senat članice.

283. člen

Komisija za pritožbe študentov univerze ima pet članov, in sicer tri iz vrst delavcev univerze in dva študenta. Vsak član ima namestnika.

Člane komisije iz prvega odstavka in njihove namestnike iz vrst delavcev imenuje senat univerze, člana komisije iz vrst študentov in njuna namestnika pa študentski svet univerze.

Komisija iz prvega odstavka dela po poslovniku, ki ga sprejme senat univerze.

Komisija za pritožbe študentov univerze odloči o ugovoru študenta v 30 dneh od dneva, ko je bil ugovor vložen.

XVIII. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA

284. člen

Predlog za spremembo statuta lahko poda rektor, najmanj 10 članov senata univerze ali senat članice univerze.
Če so potrebne spremembe statuta zaradi uskladitve statuta s pravnim redom, lahko te spremembe predlaga tudi statutarna komisija.

285. člen

Obrazložen predlog za spremembo predlagatelj iz prvega odstavka 284. člena predloži statutarni komisiji. Statutarna komisija na podlagi razprave oblikuje mnenje o predlagani spremembi in ga pošlje senatu univerze, skupaj s predlogom postopka skladno z 287. ali 288. členom.

286. člen

V primeru, ko senat odloči, da se postopek za spremembo statuta začne, statutarna komisija obravnava predlog spremembe in pravno-tehnično oblikuje predlog besedila spremembe.

287. člen

V primeru, da so predlagane manjše oziroma redakcijske spremembe statuta, statutarna komisija pošlje predlog besedila spremembe v mnenje članicam. Članica posreduje svoje pripombe v amandmajski obliki. Za članico, ki v roku 15 delovnih dni ne poda pripomb, se šteje, da na predlog sprememb nima pripomb.
Statutarna komisija na osnovi prejetih mnenj pripravi predlog besedila sprememb statuta in ga posreduje v razpravo in sprejem senatu in upravnemu odboru univerze.
Senat in upravni odbor univerze razpravljata in odločita o predlogu sprememb v skladu z 289. členom tega statuta.

288. člen

V primeru, da so predlagane večje spremembe statuta, statutarna komisija oblikuje osnutek besedila spremembe in ga posreduje senatu univerze v obravnavo in potrditev. Statutarna komisija osnutek sprememb v obliki, kot je bil sprejet na senatu univerze, posreduje članicam univerze, ki lahko v roku, ki ga določi senat univerze, posredujejo svoje amandmaje na osnutek sprememb. Statutarna komisija na temelju usmeritev senata univerze in prispelih amandmajev članic oblikuje predlog besedila spremembe statuta in ga posreduje senatu in upravnemu odboru univerze v sprejem.

289. člen

O predlogu sprememb statuta razpravljata in odločata senat in upravni odbor univerze. Če se v razpravi oblikuje več različnih mnenj, senat univerze lahko sklene, da vrne predlog sprememb statutarni komisiji v ponovno obravnavo in oblikovanje predloga besedila sprememb.
Po opravljeni razpravi oziroma po prejemu predloga besedila sprememb se opravi glasovanje. Glasovanje se lahko opravi o celotni spremembi ali o posameznih členih, ki se spreminjajo. O tem odloči senat oziroma upravni odbor univerze pred glasovanjem z večino opredeljenih glasov članov.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo v enakem besedilu glasujeta najmanj dve tretjini vseh članov senata univerze in večina vseh članov upravnega odbora univerze.«

XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

290. člen

Rektor, prorektorji, dekani in prodekani, ki te funkcije opravljajo na dan uveljavitve tega statuta, jih opravljajo do izteka mandata.

291. člen

Univerza in članice morajo sprejeti splošne akte, predvidene s tem statutom, oziroma jih uskladiti z njim ter konstituirati organe v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta.

292. člen

Študentje, vpisani v študijske programe, ki so veljali na dan sprejetja tega statuta, lahko dokončajo študij po teh programih in pridobijo z njimi predvideni strokovni naslov. Univerza in članice lahko vpisujejo študente v prvi letnik študijskih programov za pridobitev visoke in univerzitetne izobrazbe ter za pridobitev specializacije, magisterija in doktorata znanosti, ki so veljali na dan sprejetja tega statuta, še najkasneje do študijskega leta 2008/09.

Nove študijske programe so dolžne Univerza in članice oblikovati skladno z določili tega statuta.

293. člen

Pri odločanju v postopkih izvolitev v nazive se na prvi stopnji uporabljajo predpisi, ki veljajo v času sprejema odločitve. V postopku pritožbe se uporabljajo predpisi, ki so veljali v trenutku, ko je bila sprejeta izpodbijana odločba.

294. člen

Ta statut začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmeta upravni odbor in senat univerze.

Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.