VETERINARSKA FAKULTETA
KAJA BLAGOTINŠEK
se je rodila 9. 3. 1989 v Celju. I. gimnazijo v Celju je uspešno zaključila leta 2008 in se v šolskem letu 2008/2009 vpisala na VF, UL kjer je trenutno študentka 5. letnika.

Predstavitev dela:
Kaja Blagotinšek je raziskovalno nalogo z naslovom »Funkcionalni pomen območja v tretji znotrajcelični zanki za specifičnost delovanja dolge oblike dopaminskega receptorja tipa 2 (D2L-R)« izdelala pod mentorstvom : izr. prof. Milka Vrecl in doc. dr. Valentina Kubale Dvojmoč. V svoji raziskovalni nalogi je ugotavljala vlogo motiva treh zaporednih argininov v tretji znotrajcelični zanki dolge oblike dopaminskega receptorja tipa 2 (D2L-R) pri internalizaciji receptorja in njegovi interakciji z beta-arestinom.

 Raziskovalni namen naloge je jasno opredelila s postavitvijo naslednjih hipotez:
1. Ohranjeni motiv treh zaporednih argininov, ki se nahaja na terminalnem koncu aminokislinskega vključka v tretji znotrajcelični zanki D2L-R, vpliva na raven površinske izraženosti D2L-R.
2. Ohranjeni motiv sodeluje pri uravnavanju z agonistom spodbujene internalizacije D2L-R.
3. Aktivacija divje oblike in oblik D2L-R, z mutacijami v proučevanem argininskem motivu, vpliva na konformacijo beta-arestina 2.

Za pojasnitev zastavljenih hipotez je uporabila sodobno in tehnično ter časovno zahtevno metodologijo, ki je vključevala delo na celicah in njihovo genetsko manipulacijo. S pridobljenimi  rezultati je jasno potrdila prvi dve hipotezi, saj je pokazala, da evolucijsko ohranjeni motiv treh zaporednih argininov deluje kot signal za retencijo receptorja v endoplazemskem retikulumu in sodeluje pri uravnavanju njegove površinske izraženosti in kinetike internalizacije. Zaključki okrog tretje hipoteze niso enoznačni, čeprav ni dvoma, da mutacije v proučevanem motivu vplivajo na interakcijo receptorja z beta-arestinom in njegovo posledično spremenjeno konformacijo. Pridobljene rezultate je Kaja Blagotinšek že predstavila na dveh mednarodnih konferencah in v članku, objavljenem v reviji s faktorjem vpliva. Naloga ima tudi potencialno uporabno vrednost, saj poglobljeno poznavanje delovanja membranskih receptorjev ponuja dragocene nove priložnosti za aplikativne raziskave in povezovanje z industrijo.