FAKULTETA ZA ARHITEKTURO
KLEMEN KUŠAR
Študija urbanistične zasnove zgoščanja in gentrifikacije stanovanjske soseske na primeru Galjevica v Ljubljani

Klemen Kušar je rojen 25. 10. 1985 v Ljubljani. Po končani Umetniški gimnaziji likovne smeri na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se vpiše na Fakulteto za arhitekturo in kasneje vzporedno še na Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Leta 2012 uspešno zaključi petletni enoviti magistrski študij arhitekture, medtem ko na Ekonomski fakulteti obiskuje zaključni letnik študija.
V okviru enoletne študijske izmenjave na danski Univerzi Alborg leta 2009 poglobljeno študira področje urbanega načrtovanja s poudarkom na prostorski sociologiji in trajnostnemu oblikovanju javnega prostora. Kot študent arhitekture sodeluje na mednarodnih delavnicah pod okriljem Univerz v Ljubljani, Alborgu, Rio de Janeiru in Stanfordu. Je prejemnik različnih priznanj in nagrad na arhitekturnih natečajih.
Diplomsko delo Študija urbanistične zasnove zgoščanja in gentrifikacije stanovanjske soseske na primeru Galjevica v Ljubljani, izdelano pod mentorstvom doc. dr. Ilke Čerpes in izr. prof. dr. Andreje Cirman, poveže obravnavo treh perečih problemov:
- problem cenovne nedostopnosti stanovanj mladim družinam v urbanih središčih,
- problem razpršene, prostorsko in ekonomsko potratne individualne gradnje ter
- problem lastniške razdrobljenosti, ki onemogoča celostne posege v prostor.

Diplomska naloga analizira obstoječa sociološka, prostorska in ekonomska spoznanja ter skozi sintezo postopno oblikuje cilje, ki služijo kot vodilo pri zasnovi modela zgoščanja območij razpršene gradnje s cenovno dostopnimi stanovanji za mlade družine. Nadalje preveri in nadgradi model zgoščanja s simulacijo procesa aktivne participacije uporabnikov prostora, ki ga končno prevede v podrobne urbanistične in arhitekturne načrte. Slednji so podlaga za presojo ekonomičnosti, ki temelji na vzajemnih koristih obstoječih lastnikov zemljišč in mladih družin. Delo ne pokaže zgolj možnost gradnje cenovno dostopnih stanovanj za mlade družine, kot ene izmed strategij za zgoščevanje razpršene gradnje, temveč pokaže tudi inovativni pristop k procesu načrtovanja, ki veča sociološki kapital soseske in je zato ključen dejavnik ohranjanja bivanjskih kvalitet v skupnosti.