Evropski strukturni skladi

Programsko obdobje 2007-2013

Nacionalne podlage za črpanje strukturnih skladov

Nacionalne podlage za črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov v programskem obdobju 2007 – 2013, je Vlada RS sprejela na dopisni seji 16. 2. 2007. Gre torej za tri bistvene programske dokumente in sicer:

• Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013, kot akcijski načrt Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 in določa, kako bo Slovenija dosegala svoje strateške cilje in usmeritve. Gre za skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije, saj bosta obe kot partnerici sodelovali pri njegovi izvedbi in financiranju;
• Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013, kot program koriščenja sredstev Evropskega socialnega sklada;
• Operativni razvojni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, kot program koriščenja sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nacionalni strateški referenčni okvir

NSRO vključuje tiste programe in projekte, ki bodo sofinancirani s sredstvi evropskega proračuna in ki bodo izpolnjevali kriterije novih uredb EU s področja kohezijske politike za obdobje 2007 – 2013. Na drugi ravni, torej na osnovi NSRO se pripravijo operativni programi.

Programski dokumenti
Operativni programi imajo v obdobju 2007-2013 enako funkcijo kot Enotni programski dokument za obdobje 2004-2006 in torej v pravnem smislu predstavljajo pravno podlago za črpanje sredstev, saj jih Evropska komisija potrdi z odločbo. Operativni programi preko skladnega niza razvojnih prioritet določajo razvojno strategijo in cilje razvoja, ki jih želi država na posameznem področju doseči s finančno pomočjo evropskih skladov.

• Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (pdf)
• Operativni razvojni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (pdf)
  

Poleg navedenih operativnih programov Slovenija v finančnem obdobju 2007-2013 izvaja še operativne programe cilja »evropsko teritorialno sodelovanje« ESRR, kjer je na razpolago 104 mio EUR. Sodeluje v petih čezmejnih programih, in sicer z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Hrvaško ter v okviru Jadranske pobude.

V okviru transnacionalnega sodelovanja je Slovenija udeležena v 4 programih, in sicer Območje Alp, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa ter Mediteran. V okviru medregionalnega sodelovanja pa prav tako v 4 programih, in sicer INTERREG IVC, INTERACT II, ESPON ter URBACT.

Programsko obdobje 2004-2006

Kohezijska politika Evropske unije se izvaja skozi strukturne sklade in kohezijski sklad. Univerza v Ljubljani sodeluje pri črpanju strukturnih skladov.

Strukturni skladi so finančni instrument Evropske unije za podporo državam članicam pri doseganju ciljev ekonomske in socialne kohezije, tj. zmanjšati razlike v življenjskem standardu ljudi in med regijami. Koriščenje skladov je za Slovenijo postalo možno po polnopravnem članstvu v Evropski uniji.

Namen črpanja sredstev iz strukturnih skladov v programskem obdobju 2004-2006 v EU je, da so z dodatno denarno pomočjo (ob obstoječih virih financiranja v državah članicah EU) na voljo sredstva za:

• skladni regionalni razvoj (cilj 1)
• prestrukturiranje (cilj 2)
• investicije v človeške vire (cilj 3)
  

Obstajajo štirje strukturni skladi, ki so namenjeni izpolnjevanju treh omenjenih ciljev:

• Evropski socialni sklad, ESS
• Evropski sklad za regionalni razvoj, ESRR
• Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstevni sklad, EKUJS
• Finančni instrument za usmerjanje ribištva, FIUR

V Enotnem programskem dokumentu (EPD) RS 2004-2006 je opredeljen načrt izvajanja ukrepov in aktivnosti, ki so sofinancirane s pomočjo strukturnih skladov. EPD ima tri prednostne naloge:

1. spodbujanje proizvodnega sektorja in konkurenčnosti,
2. znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje,
3. prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

Evropski socialni sklad (ESS):
Cilj 2. prednostne naloge EPD »Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje« je z vlaganjem v znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje povečati število kakovostnih delovnih mest, zmanjšati obseg brezposelnosti, spodbujati socialno vključevanje skupin oseb s posebnimi potrebami, spodbujati vseživljenjsko učenje z višjo kakovostjo in lažjo dostopnostjo izobraževanja in usposabljanja za življenje in delo ter izboljšati usposobljenost in prilagodljivost delovne sile.

Za financiranje 2. prednostne naloge je uporabljen Evropski socialni sklad (ESS).

Univerza v Ljubljani (UL) je v programskem obdobju 2004-2006, sodelovala v treh aktivnostih ESF, znotraj ukrepa 2.3 Vseživljenjsko učenje:

• Partnerstvo fakultet in šol v letih 2006 in 2007
• Izobraževanje učiteljev za uporabo e-gradiv pri poučevanju in učenju predvidoma za obdobje do 15.9.2007

Evropski sklad za regionalni razvoj:
Cilj 1. prednostne naloge EPD »Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti« je:

• razvoj inovacijskega okolja, infrastrukture in pogojev za ustvarjanje različnih oblik sodelovanja med gospodarstvom in znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami,
• spodbujanje razvoja organizacijskih struktur za skupno načrtovanje, razvoj in trženje turističnih destinacij ter spodbujanje naložb v turistično infrastrukturo kot sestavnega dela turističnih proizvodov destinacij,
• izboljšanje dostopa podjetnikov in podjetij do informacij, znanja in virov financiranja, usmerjeno v podporo hitrejšemu nastajanju in uspešnemu razvoju malih in srednje velikih podjetij.
  

Za financiranje 1. prednostne naloge je uporabljen Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

Univerza v Ljubljani (UL) je sodelovala v programskem obdobju 2004-2006,  v eni aktivnosti ESRR, znotraj ukrepov 1.1: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja ter 1.4. Gospodarska infrastruktura in javne storitve, Instrument 2: Projekti razvoja raziskovalne infrastrukture centrov odličnosti:

Raziskovalni centri odličnosti