Zaščita intelektualne lastnine je z ekonomskega vidika izredno pomembna – vpliva na povečanje konkurenčnosti različnih igralcev na trgu, njihov dolgoročni razvoj na raziskave, razvoj in investicije, na vzpostavljanje novih ali širjenje že obstoječih vej gospodarstva, na odpiranje novih delovnih mest in nenazadnje tudi na povečanje prihodkov države iz naslova davkov.

 


Intelektualna lastnina je sicer samostojno pravno področje, saj zakon določa vrsto in vsebino teh pravic, njihov obseg in način pridobitve, način uveljavljanja pravic v primeru njihove kršitve, vrste in dovoljene oblike gospodarskega izkoriščanja ipd. Torej podjetniška narava teh pravic zahteva tudi ustrezno upravljanje z njimi.

Intelektualna lastnina cptPri zaščiti intelektualne lastnine pa se je potrebno zavedati tudi sledečih dejstev:

  • Imetnik pravice sme prepovedati komercialno izkoriščanje predmeta pravice, za katerega ni dal dovoljenja.
  • Varstvo teh pravic se nanaša izključno na gospodarsko dejavnost.
  • Pravice so teritorialne in tudi praviloma časovno omejene, razen blagovnih znamk, trgovskih imen in geografskih označb, katerih varstvo lahko traja neomejeno dolgo. Po izteku zakonsko predpisane dobe postane predmet takšnega varstva javna dobrina in ga lahko vsakdo svobodno komercialno izkorišča.

V svetu in v Sloveniji poznamo več oblik zaščite intelektualne lastnine in slednje predstavljamo v nadaljevanju. Seveda pa se je potrebno zavedati, da se oblike zaščite intelektualne lastnine in s tem povezanih pravic razlikujejo od države oziroma kontinenta, kjer se zaščita izvaja, razlikujejo.

 

 

 

Patenti

Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv.

Patentno varstvo v Sloveniji

Z nacionalno prijavo se lahko v Sloveniji pridobijo tri vrste patentnega varstva.

Patent
Pri patentu je doba veljavnosti dvajset let, če njegov imetnik plačuje pristojbine za vzdrževanje. Pred iztekom devetega leta trajanja patenta mora imetnik uradu predložiti pisno dokazilo, da patentirani izum izpolnjuje vse bistvene pogoje novosti, se pravi, da je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Če dokazila ne predloži pravočasno, veljavnost patenta nepreklicno preneha po desetih letih. Predložiti ga mora tudi, kadar toži tretjo osebo zaradi kršitve pravic iz patenta.
Kot pisno dokazilo lahko služi patent, podeljen za isti izum pri Evropskem patentnem uradu ali če za isti izum ni bila vložena prijava za evropski patent pri enem od uradov, ki imajo status mednarodne ustanove za predhodni preizkus po 32. členu Pogodbe o sodelovanju na področju patentov ali drug patentni urad, s katerim je bila sklenjena ustrezna pogodba. Če imetnik omenjenega dokazila nima, lahko ob plačilu posebne pristojbine od urada zahteva, da ta pri ustrezni ustanovi ali organu pridobi mnenje kot podlago za izdajo ustrezne odločbe.

Patent s skrajšanim trajanjem
Druga možnost je patent s skrajšanim trajanjem, katerega trajanje je omejeno na deset let. S tem patentom ni mogoče zavarovati postopkov in novih rastlinskih sort ali živalskih pasem, vendar pa njegovemu imetniku ni treba predložiti dokazila o novosti, inventivnosti in industrijski uporabljivosti izuma.

Izločena patentna prijava
Posebna možnost je izločena patentna prijava, ki jo bodisi zahteva urad ali pa se prijavitelj zanjo sam odloči, kadar izum, za katerega se zahteva varstvo, ni enoten. Gre torej za primer, ko imamo opravka z več izumi, ki pa med seboj niso tako povezani, da bi pomenili enotno izumiteljsko zamisel. Izločena patentna prijava ohrani datum vložitve prijave, iz katere je izločena, vendar živi naprej svoje lastno življenje in nanjo ne vpliva potek varstva osnovne prijave.

Patentno varstvo v tujini

Patentno varstvo je ozemeljsko omejeno in velja samo na območju pristojnosti posamezne ustanove za podeljevanje patentov. Pridobitev patentnega varstva v drugih državah lahko poteka po treh različnih poteh.

Nacionalne prijave
Najosnovnejša oblika prijave je nacionalna prijava, ki se vloži pri ustreznem organu države, v kateri želimo varstvo. Prijavitelj, ki ni državljan te države, mora postopek pridobitve patenta obvezno izvesti prek zastopnika, ki je vpisan v register zadevne države.
Pri večini držav je postopek zelo podoben postopku pred našim uradom, le da nekateri uradi pred podelitvijo patenta izvedejo celoten postopek popolnega preizkusa (preverijo, če je izum nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv).

Mednarodna prijava
Druga možna pot je vložitev mednarodne prijave v skladu s Pogodbo o sodelovanju na področju patentov (PCT), ki ima več kot 140 držav članic. Slovenski prijavitelji lahko vložijo prijavo pri slovenskem uradu v angleškem, francoskem, nemškem ali slovenskem jeziku. V primeru, da je prijava vložena v slovenščini, je potrebno v roku enega meseca dostaviti prevod v enega izmed ostalih treh jezikov. Postopek se torej lahko začne pri slovenskem uradu, nadaljuje pa se pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi. Ko je tam končan, mora prijavitelj zahtevati podelitev patenta pri ustreznih organih držav, v katerih želi varstvo. Prijavitelj potrebuje zastopnika samo za postopek pred organi posameznih tujih držav.

Evropska prijava
Tretja možnost za pridobitev patentnega varstva v tujini je evropski patent, ki velja v vseh državah članicah Evropske patentne konvencije in v državah, ki imajo z Evropsko patentno organizacijo sklenjene posebne sporazume o razširitvi veljavnosti evropskih patentov na te države. Slovenija je od 1. decembra 2002 polnopravna članica Evropske patentne organizacije. Prijavitelj lahko prijavo za evropski patent vloži pri slovenskem uradu v slovenskem jeziku ali kateremkoli drugem jeziku, vendar mora v predpisanem roku njen prevod v enega od treh uradnih jezikov Evropskega patentnega urada vložiti neposredno pri tem uradu, kjer se postopek tudi nadaljuje. Prijavitelj lahko nastopa sam ali prek evropskega patentnega zastopnika. Med evropske patentne zastopnike je vpisanih tudi že več slovenskih patentnih zastopnikov.
Po podelitvi evropskega patenta mora njegov imetnik pri uradih držav, kjer želi uveljavljati evropski patent, v predpisanem roku predložiti prevod patentnih zahtevkov oziroma prevod podeljenega patenta v jezik te države ter plačati ustrezne pristojbine. Informacije o tem so na voljo v EP publikaciji National law relating to the EPC

Modeli

Model je izključna pravica fizične ali pravne osebe, s katero se zavaruje videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo.

Varstvo modela v Sloveniji

Postopek za registracijo se začne s prijavo pri Uradu RS za intelektualno lastnino, ki jo slovenski prijavitelji lahko vložijo sami ali prek zastopnika, ki je vpisan v register zastopnikov pri uradu, tuji pa samo prek zastopnika.

Prijava se vloži bodisi osebno v sprejemni pisarni urada bodisi po pošti oziroma telefaksu. Urad preveri, ali prijava izpolnjuje pogoje za registracijo modela, razen pogoja glede novosti in individualne narave, ki ju mora imetnik modela ob sporu sam dokazovati na sodišču. Če prijava izpolnjuje vse predpisane pogoje, urad objavi registracijo modela v svojem uradnem glasilu. Prijavitelj ima možnost zahtevati tudi odlog objave za največ 12 mesecev.

Model se za Slovenijo lahko registrira tudi po Haaškem sporazumu o mednarodni registraciji industrijskih modelov (Akt 1960 in Akt 1999) z vložitvijo mednarodne prijave pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi in imenovanjem Slovenije v ustrezni rubriki prijavnega obrazca.

Varstvo modela v tujini

Prijava za registracijo modela se načeloma vloži v tistih državah, v katerih želimo zavarovati svoje interese ali v katerih pričakujemo, da bo naša konkurenca poskušala izkoriščati naš videz izdelka z izdelavo izdelka ter s ponujanjem in dajanjem na trg.

Pridobitev varstva oziroma registracija modela v drugih državah lahko poteka po treh različnih poteh.

Nacionalne prijave
Nacionalna prijava se vloži pri ustreznem organu države, v kateri se želi varovanje. Prijavitelj postopek praviloma izvede le prek zastopnika, ki je vpisan v register zadevne države. Pri večini držav je postopek podoben postopku pred našim uradom, le da nekateri uradi pred registracijo preverijo tudi, ali je videz izdelka nov in ima individualno naravo. Pristojbine za registracijo in trajanje modela so določene z nacionalno zakonodajo.

Mednarodna prijava
Druga možna pot je vložitev mednarodne prijave v skladu s Haaškim sporazumom za industrijske vzorce in modele – Haaški akt 1960 in Ženevski akt 1999. Pogodbenice obeh aktov so vse pomembnejše evropske države, med njimi tudi Slovenija.

Slovenski prijavitelji lahko vložijo prijavo po tem sporazumu neposredno pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi sami ali prek zastopnika. Uradna jezika sta angleški in francoski. Z eno prijavo se lahko pridobi varstvo hkrati v več kot 50 državah pogodbenicah teh sporazumov, in sicer v vseh ali samo v tistih, ki jih prijavitelj označi v prijavnem obrazcu. Pridobitev varstva ima enak učinek, kot če bi bila v vsaki državi posebej vložena prijava in izpolnjene vse formalnosti za pridobitev varstva po nacionalni zakonodaji. Ko WIPO objavi registracijo modela, nacionalni urad imenovane države še preveri, ali videz izdelka izpolnjuje pogoje za njegovo registracijo.

Obrazci in pristojbine
Najnižji znesek za registracijo modela za en videz izdelka na primer v dveh državah članicah: 498 CHF.

Prijavni obrazec z navodili za sestavo prijave , cenik in aplikacija za informativni izračun pristojbin so na voljo na spletišču WIPO.

Evropska prijava
Tretja možnost za pridobitev varstva videza izdelka v tujini je model Skupnosti (Community Design-CD), ki velja v veh državah članicah Evropske skupnosti in ima enak učinek na celotnem območju Skupnosti. Obstajata dve vrsti varstva, in sicer za neregistriran model Skupnosti (Unregistered Community Design-UCD) in registriran model Skupnosti (Registered Community Design-RCD).

Varstvo za neregistriran model Skupnosti se pridobi s prvim dnem njegovega razkritja javnosti v državah članicah EU brez kakršne koli prijave in postopka za registracijo ter traja tri leta. Pravica obsega le preprečitev posnemanja varovanega modela.

Prijavo za registriran model Skupnosti lahko vloži vsak državljan Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež na njenem ozemlju, pri Uradu Evropske unije za harmonizacijo notranjega trga (znamke in modeli) (OHIM) v Alicanteju v Španiji, in sicer sam ali prek zastopnika, ki je vpisan v register tega urada. Prijava se vloži v enem od uradnih jezikov držav članic Evropske skupnosti (tudi v slovenščini), sam postopek registracije pa poteka po izbiri prijavitelja bodisi v angleščini, francoščini, italijanščini, španščini ali nemščini.

Prijava se na OHIM vloži bodisi na naslov:
Office for Harmonization in the Internal Market
Avenida de Europa, 4
E-03008 Alicante

ali po telefaksu št. + 34 965 131 344, ali elektronsko prek interneta, ali pri Slovenskem uradu. - Slovenski urad prijavo posreduje OHIM-u, ne da bi preverjal njeno vsebino.

Pristojbine: Pristojbina za registracijo modela Skupnosti za en videz izdelka: 350 EUR. Varstvo traja eno ali več petletnih obdobij, vendar največ 25 let.

Če je prijava vložena pri slovenskem uradu, mora prijavitelj plačati pristojbino za pošiljanje prijave na OHIM, ki znaša 50 EUR.

Druge oblike ščitenja intelektualne lastnine

Obstajajo še druge oblike ščitenja intelektualne lastnine, ki pa niso tako zelo zanimive za prenos tehnologij, te so:

  • Znamke
  • Geografske označbe
  • Topografije polprevodniških vezij
  • Avtorska in sorodne pravice

Zaščita know how-a

Gre za znanje, ki ni ščiteno z zgoraj omenjenimi postopki zaščite intelektualne lastnine, ampak gre za znanje o postopkih, kako priti do nekega rezultata, produkta ipd. Krovno to področju ureja Zakon o obligacijskih razmerjih. Ključno vprašanje pri ščitenju pravic s področja know how-a je tajnost, v trenutku javne objave tovrstnega znanja (na primer na konferencah, publikacijah itd.) ga ni več mogoče ustrezno ščititi.

Povzeto po: Urad za zaščito intelektualne lastnine