V okviru dela raziskovalcev javno-raziskovalnih organizacij so realizirani različni vrhunski razvojni dosežki. Nekateri od teh so potencialno lahko zanimivi tudi za trg. V praksi težave nastopijo pri prenosu raziskovalno-razvojnega dosežka na trg, saj je postopek pogosto zahteven, rezultat pa negotov.
Končni rezultat zavisi tudi od oblike komercializacije, ki jo raziskovalec oziroma skupina raziskovalcev izbere – razlikuje se ureditev intelektualnih pravic, način trženja in upravljanja inovacije. Seznanitev, kakšne oblike prenosa tehnologij obstajajo, je zelo pomembna in v ta namen v nadaljevanju podrobneje predstavljamo posamezne sklope.

Prenos tehnologij CPT

 

 

Ustanavljanje odcepljenih (spin-off) podjetij

Odcepljena podjetja so podjetja v izhodišču ustanovljena z namenom komercializacije nekega določenega raziskovalno razvojnega dosežka ali sklopa tovrstnih dosežkov. V primeru javnih raziskovalnih organizacij je takšna organizacija solastnica tovrstnega podjetja. Univerza v Ljubljani glede na trenutne zakonske okvire nima neposrednih možnosti ustanavljanja odcepljenih podjetij.

Trženje intelektualne lastnine na osnovi licenc v okviru odcepljenih (spin-out) podjetij

Spin – out podjetja so podjetja v izhodišču ustanovljena z namenom komercializacije nekega določenega raziskovalno razvojnega dosežka ali sklopa tovrstnih dosežkov pri čemer se interes nosilca pravic intelektualne lastnine (javne raziskovalne organizacije) uveljavlja skozi pogodbeno določena licenčna razmerja. Na tak način je javna raziskovalna organizacija udeležena v določenem deležu prodaje ali pa dobička spin – out podjetja. V podjetju so praviloma zaposleni tudi raziskovalci, ki so razvili raziskovalno razvojni dosežek, ki je sprožil ustanovitev podjetja.

 

Trženje intelektualne lastnine neposrednim kupcem

V primeru uspešne zaščite intelektualne lastnine je to praviloma mogoče tržiti na trgu v obliki enkratne prodaje patentov ali modelov ali pa licenčnih pogodb zunanjim partnerjem – podjetjem, ki razen tržne pogodbe nimajo nikakršne neposredne zveze z javno raziskovalno organizacijo.

 

Naročene pogodbene raziskave za zunanje naročnike

Gre za dokaj uveljavljeno obliko sodelovanja med javnimi raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom kjer je pomembno, da so kakovostno pogodbeno urejena vprašanja zaščite intelektualne lastnine ter komercialni del sodelovanja. V primeru Univerze v Ljubljani je to področje v pristojnosti posameznih fakultet.

 

Partnerske skupne raziskave

Za razliko od naročenih pogodbenih raziskav gre tu za običajno večje raziskave, ki so v skupnem interesu tako javne raziskovalne organizacije kot gospodarstva oziroma drugih partnerjev (obvezni konzorciji za projekte iz razpisov, dopolnjevanje kompetenc itd.). Tudi tu je zelo pomembna ustrezna pogosto zapletenih razmerij na področju deljenih pravic intelektualne lastnine ter koriščenja učinkov komercializacije razvitih rešitev. V primeru Univerze v Ljubljani je to področje v pristojnosti posameznih fakultet.