Smeri:
• Industrijsko oblikovanje
• Unikatno oblikovanje
Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje se ponaša z dolgoletno tradicijo in je že več let zapored uvrščen med 50 najboljših šol za področje oblikovanja v Evropi. Smo tudi edini, ki izvajamo univerzitetni študijski program s področja industrijskega in unikatnega oblikovanja v Sloveniji.
Naše poslanstvo je spodbuditi razvoj nadarjenih posameznikov in delovnih skupin, usposobljenih za raziskovalno oblikovalsko delo, s poudarkom na ustvarjanju inovativnih, trajnostnih proizvodov in storitev.
Cilj programa na dodiplomski stopnji je, da študent osvoji osnovna znanja za razumevanje in prakso industrijskega in unikatnega oblikovanja skozi načrtovalske metodologije ter razvije lastne oblikovalske sposobnosti. Multidisciplinaren študij študente usmerja k celostnemu razvoju oblikovalske osebnosti. Prek praktičnih predmetov in s pomočjo pedagogov, ki sodijo med vodilne strokovnjake v oblikovalski stroki v Sloveniji, pomagamo razvijati sposobnosti prepoznavanja in reševanja problemov, nadgrajene z znanjem pridobljenim na zgodovinsko-teoretičnih področjih. Študij temelji na individualnem pedagoškem pristopu in osebnem odnosu do študentov, kar je ključno za vsebine, ki jih program pokriva. Študenti lahko izbirajo med dvema smerema: Industrijsko oblikovanje in Unikatno oblikovanje.
Študij omogoča vertikalo, nadaljevanje poglobljenega študija na podiplomski stopnji.
diplomirani industrijski oblikovalec (UN) diplomirana industrijska oblikovalka (UN) dipl. ind. oblik. (UN) / Bachelor of Arts (B.A.)
Študijsko leto 2023/2024 in 2024/2025
Pogoji za vpis
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Industrijsko in unikatno oblikovanje se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
- splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 5 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
– uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
– splošni uspeh pri poklicni maturi 4 % točk,
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku 3 % točk,
– uspeh pri predmetu splošne mature 3 % točk.
V izjemnih primerih se v navedene študijske programe lahko vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b) ali c), izkazuje pa izjemno nadarjenost.
Študijski program sledi merilom, ki so se na kiparskem oddelku izoblikovala v zadnjih letih in so plod sinteze na eni strani klasičnih vrednot likovne kulture, ki jo je UL ALUO gojila od svoje ustanovitve naprej, in na drugi strani sodobnega dojemanja realnosti, ki se s kiparskim medijem izreka tako o kompleksnih bivanjskih vsebinah posameznika v tehnicističnem času globalizacije kot preprostih pojmih iz vsakdanjega življenja, ki so v preteklosti ostajali zunaj kiparske strukture, danes pa prav z njimi kiparstvo izgovarja občutljive in aktivne vsebine »realnega«.
Ker se kiparsko polje neprestano širi in spreminja, je temu podvrženo tudi pedagoško delo profesorjev, ki študente seznanjajo z najrazličnejšimi, med seboj lahko tudi izključujočimi se, kiparskimi praksami in jih vpeljujejo vanje. Prav različnost načinov, ki najdejo legalizacijo na isti umetniški ustanovi, je porok za njeno konceptualno širino, tako potrebno za formiranje vsakogar, ki stopa v kiparski medij.
diplomirani kipar (UN) diplomirana kiparka (UN) dipl. kip. (UN) / Bachelor of Arts (B.A.)
Študijsko leto 2023/2024 in 2024/2025
Pogoji za vpis
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Kiparstvo se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
- splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 5 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
– uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
– splošni uspeh pri poklicni maturi 4 % točk,
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku 3 % točk,
– uspeh pri predmetu splošne mature 3 % točk.
V izjemnih primerih se v navedene študijske programe lahko vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b) ali c), izkazuje pa izjemno nadarjenost.
Restavratorstvo je specifična dejavnost, ki se ukvarja z ohranjanjem, preučevanjem, nego in vzdrževanjem; skratka s konserviranjem ter restavriranjem kulturne in naravne dediščine. Likovna dediščina ali likovne umetnine so nepogrešljiv del vsake kulturne dediščine.
Velik del kulturne dediščine predstavljajo likovne umetnine – kiparska in slikarska dela v različnih tehnikah, kakovosti in različnih razsežnosti. Strokovno jih razvrščamo na slike na platnu, slike na lesu, slike na drugih nosilcih, stenske slike, mozaike, leseno (polihromirano) plastiko, kamnito (polihromirano) plastiko in zahtevnejša dekorativna likovna dela. Vsa ta dela, vse te umetnine, ki so nepogrešljiv del kulturnega bogastva in so materialni temelji narodne samostojnosti, potrebujejo nenehno nego. Le tako jih svojim potomcem lahko zapustimo zgledno vzdrževane in ohranjene.
Študijski program je sestavljen iz strokovnega restavratorskega dela, raziskovalnega dela in umetniškega slikarsko-kiparskega ustvarjanja. Predmetnik je oblikovan tako, da študent postopoma pridobiva strokovno znanje. V prvih letnikih prevladujejo likovni in znanstveni predmeti, v višjih letnikih pa se zvrstijo strokovni predmeti, ki zaokrožajo celoten program restavratorstva.
diplomirani konservator-restavrator (UN) diplomirana konservatorka-restavratorka (UN) dipl. kons.-rest. (UN) / Bachelor of Arts (B.A.)
Študijsko leto 2023/2024 in 2024/2025
Pogoji za vpis
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Konserviranje in restavriranje likovnih del se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
- splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 5 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
– uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
– splošni uspeh pri poklicni maturi 4 % točk,
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku 3 % točk,
– uspeh pri predmetu splošne mature 3 % točk.
V izjemnih primerih se v navedene študijske programe lahko vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b) ali c), izkazuje pa izjemno nadarjenost.
Smeri:
Študijski program Oblikovanje vizualnih komunikacij ima dolgoletno uspešno prakso poučevanja vizualnih komunikacij, pokriva področja grafičnega oblikovanja, fotografije in ilustracije.
Študent skozi predavanja, seminarske vaje, naloge in ateljejsko delo osvoji temeljno znanje, ki ga je mogoče uporabiti v praksi, tako v tiskanih kot digitalnih medijih, kjer delujejo grafični_e oblikovalci_ke, fotografi_nje in ilustratorji_ke. Po prvem letu se študij specializira na posamezne smeri, ki se smiselno nadgrajujejo na drugi stopnji študija. Program študente usmerja k razvoju kritične presoje rezultatov s področja vizualnih komunikacij in jih prek različnih projektov neposredno povezuje z delovnim okoljem.
Na študijskem programu je poudarjena multidisciplinarnost in povezave med posameznimi študijskimi smermi. Prvostopenjski študijski program s premišljeno vertikalno zgradbo študentom_kam omogoča uspešen prehod na drugo stopnjo.
diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (UN) diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (UN) dipl. obl. vizual. kom. (UN) / Bachelor of Arts (B.A.)
Študijsko leto 2023/2024 in 2024/2025
Pogoji za vpis
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Oblikovanje vizualnih komunikacij se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
- splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 5 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
– uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
– splošni uspeh pri poklicni maturi 4 % točk,
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku 3 % točk,
– uspeh pri predmetu splošne mature 3 % točk.
V izjemnih primerih se v navedene študijske programe lahko vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b) ali c), izkazuje pa izjemno nadarjenost.
Smeri:
Celoten študij na Oddelku za slikarstvo je organiziran v obliki razvojne spirale, na kateri se v različnih fazah in na različnih ravneh vključujejo strokovna in splošna znanja, ateljejske izkušnje in tehnološki razvoj, ki skupaj študente spodbujajo k reševanju problemov, eksperimentiranju in inovativnemu mišljenju ter jim odpirajo poti k možnostim individualne prakse. Poglavitni cilj dodiplomskega študija na Oddelku za slikarstvo je v tem, da študentom preko premišljeno in koherentno sestavljenega študijskega programa na študijski smeri Slikarstvo in študijski smeri Video, animacija in novi mediji, s kombinacijo ateljejskih, studijskih, teoretičnih in strokovnih predmetov, omogoči pridobitev primernega znanja in razumevanja, razvoj nujnih osebnih atributov in obvladovanje bistvenih spretnosti, ki opremijo in pripravijo študente za nadaljnji osebni razvoj v okviru likovne umetnosti, oziroma izhajajoč iz nje, in za profesionalno umetniško prakso.
diplomirani slikar (UN) diplomirana slikarka (UN) dipl. slik. (UN) / Bachelor of Arts (B.A.)
diplomirani novomedijski umetnik (UN) diplomirana novomedijska umetnica (UN) dipl. novomed. umet. (UN) / Bachelor of Arts (B.A.)
Študijsko leto 2023/2024 in 2024/2025
Pogoji za vpis
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Slikarstvo se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
- splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 5 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
– uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
– splošni uspeh pri poklicni maturi 4 % točk,
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku 3 % točk,
– uspeh pri predmetu splošne mature 3 % točk.
V izjemnih primerih se v navedene študijske programe lahko vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b) ali c), izkazuje pa izjemno nadarjenost.