Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Urbanizem je usposobiti strokovnjaka za odgovorne naloge pri urbanističnem načrtovanju in oblikovanju ter urejanju prostora.
Odgovornost arhitekta urbanista izhaja iz pomena urbanističnega oblikovanja, kakovosti urbanističnih ureditev, njihove usklajenosti z okoljem, v spoštovanju naravne in mestne krajine, ki je v javnem interesu. S študijskim programom se usposobi arhitekt urbanist z znanji teorije in kritike urbanizma, arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja, urejanja prostora, varstva okolja, urbane geografije, prostorske zakonodaje, prostorske ekonomije, prostorske sociologije, infrastrukturnih sistemov in drugih prostorskih ved.
Profil arhitekta urbanista je zelo kompleksen, saj mora biti urbanist sposoben razmišljati o ljudeh in njihovih prostorskih problemih v najrazličnejših merilih: od regionalno-planerskega merila do arhitekture in obratno. Izobrazbeni profil arhitekta urbanista združuje tehnična, družboslovna in humanistična znanja s sposobnostjo urejanja in oblikovanja prostora oz. gradnje urbanih struktur.
magister inženir arhitekt-urbanist magistrica inženirka arhitektka-urbanistka mag. inž. arh. urb. / Master of Arts (M.A.)
Študijsko leto 2024/2025
Pogoji za vpis
V drugostopenjski magistrski študijski program Urbanizem se lahko vpiše:
a) Diplomant študija prve stopnje Urbanizem.
b) Diplomant študija prve stopnje drugih sorodnih študijev oz. strokovnih področij, če je pred
vpisom v program opravil obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija (individualni
premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov), in obsegajo od 10 do 60 kreditnih
točk.
c) Diplomant dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija s sorodnih področij
(študijski programi sprejeti pred letom 2004):
- arhitektura, krajinska arhitektura, prostorsko načrtovanje.
d) Diplomant dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija z drugih strokovnih
področij (študijski programi sprejeti pred letom 2004), pri čemer se kandidatu določi
individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60
kreditnih točk po ECTS.
e) Diplomant, ki je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Diferencialne izpite določi Študijska komisija UL FA individualno glede na različnost
strokovnega področja. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za
izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Pri
določanju obveznosti individualnega premostitvenega programa Študijski odbor UL FA
smiselno upošteva tudi dosežena znanja v praksi.
Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- povprečna ocena študija na prvi stopnji (60 %)
- ocena pri diplomi ali drugi obliki zaključka študija (10 %)
- izbirni izpit, pri katerem kandidat dokaže poznavanje in razgledanost na področju želene
smeri študija (30 %).