izpitni red

 

 

 

 

Način opravljanja izpitov

Ustni izpit
Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora izpraševalca s kandidatom. Ustni izpit je javen. Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita.

Pisni izpit
Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure.

Objava rezultatov
Seznam kandidatov z izpitnimi ocenami mora biti ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov objavljen najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita.
Kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izpitni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.

Klavzurna naloga
Izpit se opravlja kot pisni in ustni v obliki klavzurne naloge in osebnega pogovora z izpraševalcem. Uspešno opravljeni pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Ustni in pisni del tvorita celoto, ki se lahko oceni z enotno ali ločenima ocenama.

Če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita. Ustni del izpita se mora začeti najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju pisnega dela izpita, s tem da morajo imeti kandidati, ki so uspešno opravili pisni del izpita, njegov ustni del najkasneje v dveh tednih po začetku ustnega dela izpitov.

Izpitni pravilnik članice lahko določi pogoje, pod katerimi lahko izpraševalec in kandidat sporazumno določita datum opravljanja ustnega dela izpita.

Skupinski izpit
Skupinski izpit lahko obsega največ tri predmete. Skupinski izpit se opravlja iz vseh predmetov skupine na isti dan. Skladno s študijskim programom se lahko skupinski izpit oceni s skupno oceno ali z ločenimi ocenami za posamezne predmete, ki sestavljajo izpit. Skupinski izpit je opravljen, ko je kandidat uspešno opravil izpite iz vseh predmetov skupinskega izpita.

Pogoj za pristop k izpitu

Študent lahko pristopi k izpitu iz posameznega predmeta po koncu predavanj iz tega predmeta, če izkaže, da je izpolnil obveznosti, predpisane za ta predmet s študijskim programom.

Ocenjevanje izpitov

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:

  • 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
  • 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
  • 8 – (prav dobro: solidni rezultati),
  • 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
  • 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
  • 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Izpitni roki

  • Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih.
  • Izpitni roki so redni in izredni.
  • Redna izpitna obdobja so zimsko, spomladansko in jesensko.
  • Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim delovnim načrtom članice v okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto določi senat univerze s študijskim koledarjem.
  • Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet predvideni vsaj trije izpitni roki v študijskem letu, in sicer v času od konca predavanj iz posameznega predmeta do konca roka za vpis v naslednji letnik.
  • Če je glede na naravo predmeta mogoče opravljati izpit samo enkrat na leto ali če je opravljanje izpita zvezano z izrednimi materialnimi stroški oziroma je vezano na sodelovanje tretjih oseb, se lahko s študijskim programom določi, da se opravlja izpit samo enkrat v študijskem letu.
  • Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpite absolventi, študentje izrednega študija in kandidati, ki nimajo statusa študenta. Po dogovoru z izpraševalcem lahko izjemoma opravlja izpit v izrednem izpitnem roku tudi študent rednega študija, ki je končal predavanja iz predmeta, ki je predmet izpita.
  • Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko opravlja izpit po dogovoru z izpraševalcem v izrednem izpitnem roku redni študent, ki ima status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami.
  • Način določanja izrednih izpitnih rokov se določi z izpitnim pravilnikom članice.
  • Razporeditev izpitov se opravi po posameznih dnevih v skladu z izpitnim pravilnikom članice.
  • Pri razporedu je treba upoštevati, da študent ni dolžan opravljati na isti dan več kotenega izpita.
  • Razpored izpitov je obvezen za študente in za izpraševalce.
  • Izpiti na podiplomskem študiju se opravljajo v rokih, ki niso nujno vezani na izpitna obdobja. Okvirno se določijo s pravili članice.
  • Če s pravili članice ni drugače določeno lahko opravlja študent podiplomskega študija izpit na dan, ki ga sporazumno določita izpraševalec in kandidat.

Prijava in odjava izpita

Prijavljanje in odjavljanje izpitov uredijo članice z izpitnimi pravilniki. Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od šestih tednov in ne krajši od treh dni pred začetkom izpitnega roka. Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita pravočasno ne odpove, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil.

Predčasno opravljanje izpitov

Predčasno opravljanje izpitov lahko dovoli dekan na prošnjo študenta, če so podani opravičeni razlogi (odhod na študij ali študijsko prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, aktivna udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju ipd.) in če glede na uspehe prosilca v preteklem študiju oceni, da je tako dovoljenje smotrno.

Pritožba zoper oceno

  • Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen, lahko prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po objavi izpitnega rezultata pisnega izpita pri dekanu vloži pritožbo zoper izpitno oceno.
  • Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, ki je ne more voditi izpraševalec, zoper katerega oceno se je kandidat pritožil.
  • Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.
  • Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek.
  • Kadar je izpit pisen in usten, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.
  • Zoper oceno komisije ni pritožbe.

Ponavljanje izpita

  • Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Če ni s tem statutom drugače določeno, lahko študent izpit ponavlja štirikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno.
  • Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da mora med neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem miniti več kot 14 dni .
  • Komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen z izpitnim pravilnikom članice, lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli šesto opravljanje izpita.
  • Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.
  • Študent četrtič, petič in šestič opravlja izpit pred komisijo, ki jo sestavljata najmanj dva člana.
  • Stroške opravljanja teh izpitov je študent dolžan poravnati po veljavnem ceniku.

Ostale oblike preverjanja znanja

Za ostale oblike preverjanja znanja se smiselno uporabljajo določila tega statuta o izpitih, če ni drugače določeno z izpitnim pravilnikom članice.

Napredovanje v višji letnik in ponovni vpis

  • Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
  • Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje za ponavljanje, predpisane s študijskim programom.
  • Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivnosodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.
  • O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice