Datum objave: 30.09.2013
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Novi rektor Univerze v Ljubljani je prof. dr. Ivan Svetlik in prihaja s Fakultete za družbene vede.
Prorektorji v tem mandatnem obdobju bodo:
- prof. dr. Maja Makovec Brenčič, Ekonomska fakulteta za področje prenosa znanja
- prof. dr. Goran Turk, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo za področje pedagoškega dela
- prof. dr. Martin Čopič, Fakulteta za matematiko in fiziko
- prof. Matej Zupan, Akademija za glasbo
Dogodek si lahko ogledate na tej povezavi.
Govor rektorja Pejovnika
Govor rektorja Svetlika
Dr. Ivan Svetlik, redni profesor za kadrovsko in socialno področje
Končal je dodiplomske in podiplomske študije iz sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Angliji na univerzi Warwick in na Švedskem na Arbetslivscentrumu. Leta 1983 je doktoriral s temo Sociološka konceptualizacija brezposelnosti.
Od leta 1974 je zaposlen na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, vmes pa je med letoma 1988 in 1991 deloval na Inštitutu za sociologijo in filozofijo ter med letoma 2008 in 2012 v Vladi Republike Slovenije. Vodi podiplomski program Upravljanje organizacij, človeških virov in znanja. Predava in proučuje tematiko dela in zaposlovanja, menedžmenta človeških virov, izobraževanja, kakovosti življenja in socialne politike. Sodeluje z več evropskimi univerzami in inštituti ter z uredništvi mednarodnih revij, kot so International Journal of Manpower, European Journal of Vocational Training in The Quality of Higher Education. Svetuje in opravlja razvojno delo za organizacijo na področju izobraževanja ter upravljanja in razvoja človeških virov.
V letih od 1993 do 1997 je bil dekan Fakultete za družbene vede. Pod njegovim vodstvom so začeli gradnjo novih prostorov fakultete. Na fakulteti je vodil sociološko katedro, Center za proučevanje organizacij in človeških virov ter programsko skupino Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja. Razvil je študije človeških virov v Sloveniji. V sodelovanju z univerzami Bath, Maynooth, Tilburg, Roskilde in Complutense je v začetku devetdesetih let oblikoval enega prvih mednarodnih magistrskih programov, v katerega je bila vključena Univerza v Ljubljani, in sicer European Social Policy Analysis. Od leta 2005 do 2008 je bil kot prorektor zaposlen tudi na rektoratu Univerze v Ljubljani. Je pisec prvega »poslanstva Univerze v Ljubljani«. Sooblikoval je prvo Strategijo Univerze v Ljubljani 2006–2009, vzpostavil sistem tutorstva in karierni center na ravni univerze ter koordiniral drugo zunanjo evalvacijo UL, ki jo je izvedla EUA. Sodeloval je pri pripravi Strategije Univerze v Ljubljani 2012–2020 ter pri evalvacijski študiji Bolonja po ljubljansko.
Bil je prvi predsednik Sveta za visoko šolstvo v samostojni Sloveniji, ki je začel z akreditacijo visokošolskih programov in institucij, ter predsednik nacionalne komisije za prenovo šolskih programov. Sodeloval je pri pripravi razvojnih programov, kot so strategije razvoja Slovenije in programi Phare za razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja. Bil je tudi predsednik Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje. V strokovnih društvih je bil predsednik Slovenskega sociološkega društva in predsednik Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije. V vlogi mednarodnega svetovalca za področje izobraževanja sodeluje z evropskima agencijama ETF iz Torina in CEDEFOP iz Soluna. V obdobju 2008–2011 je bil minister za delo, družino in socialne zadeve. V osemdesetih letih je sodeloval pri pripravah na tranzicijo s proučevanjem tržnega pristopa k zaposlovanju in brezposelnosti, zlasti s prenosom koncepta aktivne politike zaposlovanja v slovenski prostor ter kot član sociološko-pisateljske skupine za pripravo Ustave RS.
Je avtor nad 400 člankov in knjižnih del v slovenskem in tujih jezikih, ki so pretežno s področij izobraževanja, zaposlovanja, socialne politike in človeških virov. Od leta 2000 beleži 17 znanstvenih, 8 strokovnih in 13 poljudnih člankov, 25 poglavij v znanstvenih in 11 v strokovnih monografijah, 1 znanstveno monografijo in 1 učbenik, 10 mentorstev doktorantom in 46 magistrom znanosti.
Za rektorja Univerze v Ljubljani za mandatno obdobje od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2017 je bil izvoljen 18. 6. 2013.
Dr. Maja Makovec Brenčič je redna profesorica na področju mednarodnega poslovanja. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in univerzah v tujini predava predmete Mednarodno poslovanje, Mednarodno trženje, Strateško trženje, Medorganizacijsko trženje, Trženje v športu, Trženje v zdravstvenem varstvu. Je predsednica Društva za marketing Slovenije in podpredsednica Oglaševalskega razsodišča pri SOZ, predsednica ali članica programskega sveta Slovenske marketinške konference, članica marketinškega sveta OKS in predsednica komisije nagrade SPORTO. Je tudi soustanoviteljica in predsednica Študentske poslovne konference, ki povezuje raziskovalno delo študentov s potrebami podjetij. Je članica vrste slovenskih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih združenj s področja mednarodnega poslovanja in trženja (AIB, EIBA, AMA) in do leta 2011 predstavnica izvršnega odbora največjega evropskega akademskega združenja za trženje (EMAC). V letu 2011 je tudi predsedovala kongresu EMAC, ki je potekal na Ekonomski fakulteti Univerze Ljubljani. Objavlja v uglednih znanstvenih in strokovnih revijah s področja mednarodnega poslovanja in trženja, tako doma kot v tujini. Njena bibliografija obsega preko 300 znanstvenih in strokovnih objav. Raziskovalno se osredotoča predvsem na internacionalizacijo podjetij, trženje na podlagi odnosov, mednarodno trženje in povezanost trženja ter prodaje. Svoja znanja prenaša tudi v slovenska mednarodno delujoča podjetja, saj svetuje na področju internacionalizacije, razvoja trženja in trženjskih strategij. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani vodi tudi podiplomski program International Business. Je tudi članica Komisije za kakovost Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter do aprila 2013 predsednica Sveta NAKVIS. V juniju 2013 je bila imenovana za predsednico EMAC /European Marketing Academy/, največje evropske akademske organizacije na področju trženja. Septembra 2013 jo je Senat Univerze v Ljubljani na predlog rektorja Svetlika potrdil za prorektorico v mandatnem obdobju od 1.10.2013 do 30.9.2017.
prof. dr. Goran Turk - Po zagovoru diplome leta 1987 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kjer je leta 1994 tudi doktoriral. Med podiplomskim študijem je tri leta preživel na Univerzi Johnsa Hopkinsa (Johns Hopkins University) v Baltimoru (ZDA), kjer je leta 1993 dosegel znanstveni naziv magistra znanosti.
Od leta 1994 aktivno deluje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na kateri je kot učitelj ali asistent sodeloval pri predmetih Statika, Trdnost, Statistika, Zanesljivost konstrukcij in Operacijske raziskave. Leta 1997 je bil izvoljen v naziv docenta, leta 2002 v naziv izrednega profesorja, leta 2008 pa v naziv rednega profesorja za področje mehanike. Rezultat njegovega pedagoškega dela je pet univerzitetnih učbenikov, izdanih na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Za popularizacijo tehniških znanosti skrbi tudi z vsakoletno organizacijo tekmovanja v gradbeni mehaniki za srednješolce, ki ga skupaj s sodelavci neprekinjeno organizira že od leta 1995.
V okviru raziskovalne dejavnosti deluje na področju numeričnega modeliranja pojavov v gradbenih konstrukcijah, predvsem lesenih konstrukcijah v razmerah požara in masivnih betonskih konstrukcijah, ter v različnih aplikacijah statističnih metod v gradbeništvu in geodeziji. Zelo dejaven je na področju razvrščanja lesenih elementov po trdnosti, saj je bil vodja dveh nacionalnih projektov na to tematiko, sodeloval pa je tudi pri treh mednarodnih projektih. Trenutno je član delovne skupine za pripravo novih standardov za razvrščanje lesenih elementov pri organizaciji CEN. Med drugim je do danes objavil 45 člankov v uglednih mednarodnih revijah, ki so bili v sistemu Web of Knowledge citirani 313-krat. Je član uredniškega odbora ene revije in recenzent člankov več različnih revij s faktorjem vpliva.
Od leta 1999 je predstojnik podiplomskega študija gradbeništva – konstrukcijska smer. Že vrsto let aktivno deluje v komisiji za kakovost fakultete in univerze. V obdobju od 2009 do 2013 je bil prodekan za raziskovalno in mednarodno dejavnost Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Od leta 2012 je pri Nakvisu strokovnjak za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov; v zadnjih letih je bil vodja štirih skupin strokovnjakov za akreditacijo visokošolskega zavoda oziroma programa. Septembra 2013 ga je Senat Univerze v Ljubljani na predlog rektorja Svetlika potrdil za prorektorja v mandatnem obdobju od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2017.
Martin Čopič je redni profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Diplomiral je leta 1972, magistriral leta 1977 in doktoriral leta 1979 na Oddelku za fiziko FNT Univerze v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani. Podoktorsko se je izpopolnjeval na City Collegeu of New York, kot gostujoči raziskovalec pa je bil dvakrat na University of Colorado in University of Cambridge. Ukvarja se s področjem fizike tekočih kristalov in druge mehke snovi in je avtor ali soavtor okoli 130 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah. Bil je mentor pri 14 doktoratih, 10 magistrskih delih in 45 diplomah. Bil je tudi dekan Fakultete za matematiko in fiziko, član in tajnik Mednarodnega združenja za tekoče kristale in član uredniškega odbora Liquid Crystals. S sodelavci je leta 1982 prejel nagrado sklada B. Kidriča, leta 2001 pa Zoisovo priznanje. Senat Univerze v Ljubljani ga je na predlog rektorja Svetlika imenoval za prorektorja v mandatnem obdobju 1. 10. 2013–30. 9. 2017.
Matej Zupan je redni profesor za flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V letih 1996–2008 je bil solo flavtist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Končal je dodiplomski in podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Fedji Ruplu. Izpopolnjeval se je v Firencah pri Mariu Ancillottiu ter na mojstrskih tečajih, ki so jih vodili Trevor Wye, Michael Debost, Peter-Lukas Graf in James Galway. Je član pihalnega kvinteta ARIART, ansambla za sodobno glasbo MD7 in Komornega orkestra solistov DSS. Kot solist in član različnih komornih sestavov je nastopal v Evropi, Aziji in obeh Amerikah. Snemal je za RTV Slovenija, RAI in ORF ter posnel pet samostojnih zgoščenk. Od leta 2010 je predsednik Zveze Glasbene mladine Slovenije.