Datum objave: 06.12.2017

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je danes podelil Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani. Za najboljša dela na področju znanosti in umetnosti so jih prejeli izbrani študenti, ki prihajajo z naslednjih članic Univerze v Ljubljani: Akademija za glasbo, Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za elektrotehniko, Filozofska fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za strojništvo in Pedagoška fakulteta. 

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je poudaril, da se na Univerzi s posebnim ponosom veselimo raziskovalnih dosežkov mlade generacije naše akademske skupnosti: »Čeprav se morda komu zdi, da akademska hierarhija ostro ločuje med seboj starejše in mlajše raziskovalce, učitelje in študente, je odlika akademske skupnosti prav v tem, da je med posamezniki znotraj nje vzpostavljen krogotok znanja. Ne gre za to, da se v izobraževalnem procesu znanje prenaša od 'tistih, ki vedo' na 'tiste, ki so nevedni'. Izobraževanje tudi ni le prenašanje znanja iz objektivnih medijev ali profesorjev na študente. Izobraževanje na univerzi je soustvarjanje znanja. V odprti komunikaciji iščejo odgovore na vprašanja vsi udeleženci. Novo pridobljene informacije analizirajo in ovrednotijo ter tako dopolnjujejo znanje tako v glavah kot v objektivizirani obliki – v raziskovalnih poročilih, diplomskih nalogah, člankih, knjigah in podobno.« 

Prešernove nagrade najboljšim študentom na področju znanosti in umetnosti na Univerzi v Ljubljani podeljujemo že več desetletij. Z njimi spodbujamo kakovost znanstveno raziskovalne in umetniške dejavnosti študentov do zaključene druge bolonjske stopnje izobrazbe in enovitega magistrskega študija. Izbrani nagrajenci so prejeli diplomo z gravirano Prešernovo podobo in denarno nagrado. 

Predsednica komisije za Prešernove nagrade študentom prof. dr. Jasmina Markič je v poročilu o izboru nagrajenih del povedala: »Komisija Senata Univerze v Ljubljani za Prešernove nagrade študentom je pri podeljevanju nagrad sledila že ustaljenim načelom in sicer skrbi za pravično koordinacijo predlogov področnih komisij in za sorazmerno enako zastopanost naravoslovja in družboslovja v širšem pomenu, če k prvemu prištejemo področja za biomedicino, biotehniko, naravoslovje in tehnologijo, k drugemu pa področja za umetnost, družboslovje ter humanistiko in izobraževanje. Tako da je med dvanajstimi nagradami, šest pripadlo družboslovju in šest naravoslovju. Podelili smo eno nagrado področju biomedicine, dve področju biotehnike, eno področju naravoslovja in dve področju tehnologije ter dve nagradi področju družboslovja, dve področju humanistike in izobraževanja in dve področju umetnosti.« 

Slavnostna govornica prof. dr. Marta Verginella, zgodovinarka, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in prejemnica prestižnega financiranja ERC Advanced Grant 2016, je izpostavila pomen izbire novih, še ne preverjenih gledišč, ki je nagrajence vodila pri njihovih delih. »Prepričana sem, da ko gre za ubiranje novih, neprehojenih raziskovalnih poti, tako med naravoslovnimi kot humanističnimi in družboslovnimi znanostmi, ni temeljnih razlik. Izhodiščna točka je izbrana v kontekstu znanega. Pri izbiri metod in sredstev nadaljnjega spoznavanja se sicer lahko pokažejo tudi velike razlike, vendar ostaja vsako raziskovalno dejanje v svoji srčiki povezano s tistim, kar Friedrich Nietzsche imenuje vesela znanost. Namreč, tako pri naravoslovcih kot humanistih in družboslovcih, je najbolj žlahtna znanost povezana z žarom lepote odkrivanja novega in neznanega.«

Video posnetek dogodka si lahko ogledate tukaj
 

Nagrajenci študentskih Prešernovih nagrad Univerze v Ljubljani za leto 2017 so:

Leon Firšt, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani za njegov Skladateljski opus zadnjih dveh let 

Kristian Urh, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani za nalogo Primerjalna analiza genetskih vzrokov za razvoj kriptorhizma pri sesalcih 

Špela Zorko, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani za nalogo Kvantifikacija protiadhezijskega učinka izvlečkov navadnega brina (Juniperus communis) pri bakterijah vrste Campylobacter jejuni 

Vesna Nuždić, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani za nalogo Vpliv kvantitativnega sproščanja na bančno posojanje: primer bank evroobmočja 

Gašper Skalar Rogič, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani za nalogo Idejna zasnova arhitekturnega objekta središča Ankarana 

Otto Gerdina, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani za nalogo Partnersko nasilje med starimi   

Helena Cindrič, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za nalogo Numerična študija izvedljivosti elektrokemoterapije tumorjev v hrbtenici pri transpedikularnem pristopu 

Eva Vidak, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani za nalogo Priprava rekombinantne človeške kaspaze-1 in identifikacija njenih zunajceličnih substratov 

Marko Ljubotina, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za nalogo Neravnovesni spinski transport v anizotropni Heisenbergovi spinski verigi 

Jan Zavodnik, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani za nalogo Karakterizacija umetne mišice iz metamateriala z negativnim koeficientom toplotne razteznosti 

Sara Zupančič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani za nalogo Kačji pastir – La Libellula. Glasbena večjezičnost opere Pavleta Merkuja 

Kaja Leskovšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani za nalogo Podpora ranljivim družinam na domu



Avtor fotografij je Foto studio NORA.

Več fotografij najdete v foto galeriji.