Težave s prikazom? Kliknite za ogled v brskalniku
JANUAR 2021   |   ŠTEVILKA 20        

Uvodnik



Zaskrbljujoča rast psihosocialnih svetovanj



Študentke in študenti so med epidemijo postali ena od najbolj ranljivih skupin. Vlada RS jih običajno ne omenja, še nedavno je bilo odprtje fakultet in akademij med ukrepi sproščanja uvrščeno povsem na zadnje mesto. Se pri teh odločitvah neutemeljeno izhaja iz prepričanja, da so že odrasli in da bodo študij na daljavo zmogli? Izkušnje so namreč drugačne: kažejo veliko težav, ki niso povezane le s tehnično opremo in prostorskimi razmerami. Eden od problemov je nedvomno delo prek študentskega servisa, ki je v tem času praktično zamrlo ter precej študentk in študentov, pa tudi njihovih staršev, spravilo v še dodatne stiske. Situacija se je odrazila tudi na študijskem področju: študij pred zaslonom, življenje v mehurčkih, strah pred okužbo, iz dneva v dan … Vse to je zlagoma začelo kazati določene spremembe v motivaciji študentk in študentov za študij na daljavo. Zavedamo se okrnjenosti kakovosti pedagoškega procesa zaradi trenutnih razmer. Določenih ciljev na daljavo ni mogoče kakovostno doseči (ogled videoposnetkov z demonstracijami eksperimentov ni nadomestilo za neposredno izkušnjo, pridobljeno v laboratoriju). Poleg tega je bil univerzitetni prostor vedno tudi prostor druženja in intelektualnega dialoga med učiteljicami, učitelji, asistentkami, asistenti in študentkami, študenti. Sedaj pa se večina študentk in študentov prvih letnikov sploh ne pozna. Opažamo porast stisk in težav. V Psihosocialni svetovalnici, ki deluje za vse študentke in študente ter zaposlene na naši univerzi, se je število tistih, ki so poiskali pomoč, podvojilo. Število obiskov se je povečalo za 150 odstotkov, kar pomeni, da so težave, zaradi katerih poiščejo pomoč, pogostejše oziroma vse težje in kompleksnejše.


Upam, da bomo naslednji semester lahko izvajali študijski program vsaj po kombiniranem modelu ter da bomo študentkam in študentom lahko zagotovili vsaj občasno prisotnost na fakultetah in akademijah. Na Univerzi v Ljubljani smo sposobni poskrbeti za ustrezno varnost, študentke in študenti pa imajo pravico do kakovostnega študija.


podpis-vogrinc.png 
Izr. prof. dr. Janez Vogrinc,
dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani

Hitri dostop do člankov



60 let Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani: Covidiada – Družboslovne refleksije epidemije



prof. dr. Monika Kalin Golob,

dekanja UL FDV

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani 31. januarja 2021 praznuje 60 let. V šestih desetletjih je postala ena največjih interdisciplinarnih družboslovnih fakultet v Srednji Evropi. Razvija temeljne družboslovne znanosti in iz njih sodobne družboslovne discipline, ki jih raziskuje v 20 raziskovalnih centrih in poučuje na 12 katedrah.


Ponosni na kakovost raziskovalnega in pedagoškega dela želimo s prvim dogodkom prispevati k strokovnim odzivom na aktualno dogajanje in prisluhniti tudi vašim ter tako prispevati k boljšemu poznavanju med članicami Univerze v Ljubljani. V ponedeljek, 1. februarja 2021, vas zato od 9. ure naprej vabimo na Covidiado. Življenje v epidemiji je namreč kot Odisejevo dolgotrajno, nevarnosti (in dogodivščin) polno potovanje izpred Troje do domače Itake. Kam nas je pripeljala epidemija, kaj je razgalila, kje prežijo nevarnosti, kako ubežati zavajajočim zvokom siren in varno pristati v novi realnosti?

       Na vrh       

Prof. dr. Katarina Čufar prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke



Tina Drolc,

zunanja sodelavka za področje odnosov z javnostmi UL BF

Prof. dr. Katarina Čufar s Katedre za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF) je med petimi prejemniki Zoisovega priznanja za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke. Zoisovo priznanje je prejela za razvoj znanosti o lesu, zlasti za dosežke in razvoj znanja na področju anatomije lesa in dendrokronologije.


Dr. Čufar se je za študij in raziskovanje lesa odločila, ker ima rada naravo: »Les preučujem kot biološki material in ga vsak dan spoznavam kot material, brez katerega nobena družba ne more preživeti. Ukvarjam se z lesom kulturne dediščine z najrazličnejših objektov, z lesom iz arheologije, ne nazadnje tudi z lesom glasbenih instrumentov, kar je dovolj, da prepričam vsakega, da imamo les lahko radi.« Kratek prispevek o njenem delu si lahko ogledate na naslednji povezavi (od 17. do 20. minute).


Med prejemniki najvišjih državnih priznanj s področja znanosti je tudi diplomant in doktor znanosti UL BF prof. dr. Gregor Anderluh, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije.


Iskrene čestitke prejemnikoma.

       Na vrh       

Jabolko kakovosti 2020 za projekt DigiLing



Kristina Zajc Božič,

samostojna strokovna sodelavka za spremljanje dejavnosti UL FF

Projekt DigiLing, ki poteka pod vodstvom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF), je prejel nagrado Jabolko kakovosti 2020. Konzorcij petih evropskih univerz in češkega podjetja je v ospredje svojega projekta strateških partnerstev, DigiLing, postavil digitalne jezikovne veščine in kompetence. Na podlagi raziskave med lingvističnimi podjetji je konzorcij v sodelovanju z gospodarstvom izdelal spletne module, del gradiv pa je prilagojen skupinam s posebnimi potrebami. Moduli so oblikovani tako, da omogočajo preprost uvoz v spletne učne platforme, ter so kot temelj novega akademskega področja na voljo brezplačno in brez omejitev. Tudi razširjanje projekta je bilo zelo uspešno, saj je bilo prek različnih dogodkov v živo doseženih več kot dva tisoč posameznikov, spletna stran je v času trajanja projekta zbrala več kot šest tisoč obiskov.


Sodelovanje projektnih partnerjev se je prelilo v razširjeno nadaljevanje, saj so z nekaterimi novimi institucijami, ki niso bile del projekta, pripravili skupen magistrski študijski program digitalne lingvistike. Projekt je kot celota odlično podprl prioritete programa Erasmus+, razvil vsebine, ki so nujno potrebne za sodobno visoko šolstvo, poskrbel za učinke na najširši možni ravni in dvignil nivo vključenosti različnih ciljnih skupin. Vodja projekta je prof. dr. Špela Vintar z Oddelka za prevajalstvo UL FF.


Iskrene čestitke!

Jabolko kakovosti 2020 za projekt DigiLing
Foto: UL FF

       Na vrh       

Ameriško nacionalno združenje komunikologov podelilo nagrado prof. dr. Dejanu Verčiču



Ajda Zvonar,

predstavnica za odnose z javnostmi UL FDV

Ameriško nacionalno združenje komunikologov (National Communication Association – NCA) je tretjo izdajo knjige The Global Public Relations Handbook, ki sta jo uredila profesorja dr. Krishnamurthy Sriramesh z Univerze Kolorado v mestu Boulder in dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, razglasilo za najboljšo knjigo na področju odnosov z javnostmi v letu 2020 in ji podelilo nagrado PRIDE Award.

       Na vrh       

Zmaga v finalu European Ethics Bowl študentski ekipi Univerze v Ljubljani



dr. Nuša Petek,

sodelavka v službi za kakovost UL EF

Ekipa študentk in študenta s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je zmagovalka finalnega tekmovanja European Ethics Bowl (EEB). Meta, Gregor in Ema so po napeti debati premagali nasprotnike, ekipo Alumni programa poletne šole Inštituta Evropske investicijske banke iz Bruslja, in tako postali zmagovalci prvega tekmovanja EEB. Ta se bo v naslednjih letih v organizaciji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (UL EF) razširil še v druge evropske države. Ekipi sta debatirali na temo etičnih dilem, povezanih s cepljenjem proti covid-19. Ocenjevali so jih priznane profesorice in profesorji ter strokovnjakinje in strokovnjaki s tega področja.


EEB je nastal na pobudo treh vodilnih evropskih univerz (UL EF, Univerze Goethe (Frankfurt), Univerze Pariz Dauphine) in Alumni programa poletne šole Inštituta Evropske investicijske banke. Študentke in študenti se med tekmovanjem učijo in vadijo veščine, ki jih potrebujejo kot evropski državljani in državljani sveta.


Čestitamo zmagovalni študentski ekipi in se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali v predtekmovanjih.

       Na vrh       

Sodelujemo pri dveh pomembnih projektih Obzorja 2020



Katja Pustovrh,

pomočnica tajnika članice v službi za gospodarske zadeve in komuniciranje UL FS

Z letošnjim letom sta začela potekati dva pomembna projekta programa Obzorje 2020, pri katerih sodeluje tudi ekipa Laboratorija za termoenergetiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom doc. dr. Mitje Morija.


Projekt eGHOST (Establishing Eco-design Guidelines for Hydrogen Systems and Technologies) bo obravnaval ekološko (pre)oblikovanje »zrelih« vodikovih tehnologij (PEMFC – gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano) in tehnologij v fazi razvoja (SOE – elektrolizer s keramično membrano). Rezultati projekta bodo prvi mejnik postavitve meril in smernic okoljsko primerne zasnove in proizvodnje tehnologij v evropskem vodikovem sektorju.


Projekt z naslovom Best4Hy (SustainaBlE SoluTions FOR recycling of end of life Hydrogen technologies) je povezan z vodikovimi tehnologijami. Projekt bo odgovoril na marsikatero vprašanje glede primernosti uporabe recikliranih kritičnih in ostalih pomembnih materialov v jedrnih delih vodikovih tehnologij, seveda pod pogojem, da materiali lahko zadostijo tehnološkim, ekonomskim in okoljskim standardom, ki so praviloma prednost integracije vodikovih tehnologij v energetske sisteme.

       Na vrh       

Vpliv epidemije covid-19 na okoljski hrup, ki ga oddaja Luka Koper



Sanja Kejžar Kladnik,

strokovna sodelavka v službi za gospodarske zadeve in komuniciranje UL FS

Slovenski raziskovalci so izvedli raziskavo, v kateri so poskušali identificirati vire hrupa, katerih sanacija bi najučinkoviteje zmanjšala hrup iz pristaniškega območja Luke Koper. Pri raziskavi sodeluje tudi izr. prof. dr. Jurij Prezelj, vodja Laboratorija za energetske delovne stroje in tehnično akustiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS).


Študija je primerjala in količinsko opredelila emisije hrupa med zgodovinskim in epidemičnim obdobjem covid-19. Ekvivalentne ravni hrupa so se v primerjavi z dolgoročnim zgodovinskim povprečjem znižale za vrednosti od 2,2 dB(A) do 5,7 dB(A), odvisno od merilnega mesta. Površina območja mesta Koper, kjer je zgodovinska raven hrupa višja od 55 dB(A), se je v obdobju covid-19 zmanjšala za 23 odstotkov. Število ljudi, izpostavljenih nivojem hrupa nad 55 dB(A) zaradi ladijskega prometa in industrijskih dejavnosti, se je zmanjšalo za 20 odstotkov. Raziskovalci so pokazali, da je okoljski hrup, ki ga povzročajo privezane ladje, težava pristaniških mest, ki bi jo bilo treba urediti na mednarodni ravni. Izsledke raziskave so objavili v reviji »Science of the Total Environment«.

Merjenje hrupa v Luki Koper
Foto: Laboratorij za energetske delovne stroje in tehnično akustiko UL FS

       Na vrh       

Glasbeni projekt Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani ob 30. obletnici plebiscita



Polona Stare,

samostojna strokovna sodelavka v službi za odnose z javnostmi UL FU

Študentke, študenti, diplomanti, diplomantke in zaposleni Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani smo decembra združili moči pri glasbenem projektu. V času epidemije in ob 30. obletnici plebiscita smo pripravili glasbeno video voščilnico, posvečeno vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije ter naši domovini. Posneli smo pesem Tu sem doma slovenskega avtorja Aleksandra Mežka. Vabljeni k ogledu.

       Na vrh       

Utrip vsakdanjika covid-19 ujet v fotografije



Vesna Paradiž,

strokovna sodelavka v službi za komuniciranje UL FE

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) so člani Laboratorija za biokibernetiko pred laboratorijem postavili na ogled fotografsko razstavo covid-19. Fotografije tokrat niso osredotočene na delo v laboratoriju, pač pa na utrip vsakdanjika v teh izrednih razmerah. Avtorji fotografij so Alenka Maček Lebar, Anja Zajc, Bor Kos, Damijan Miklavčič, Jessica Genovese, Peter Kramar in Tina Batista Napotnik. Razstava je glede na siceršnje zaprtje kulturnih ustanov dobrodošla popestritev predvsem za zaposlene na UL FE, pa tudi za morebitne študentke in študente, ki tu in tam pridejo na sicer zaprto fakulteto. Razstavo si lahko ogledate tudi vi, prek spleta.

Foto utrinek z razstave
Foto: UL FE

       Na vrh       

Pogovor s Tomažem Kavčičem: »Ustvarjati znam, če sem med ljudmi.«



Polona Stare,

samostojna strokovna sodelavka v službi za odnose z javnostmi UL FU

Na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani smo v spletnem pogovoru gostili Tomaža Kavčiča, enega najboljših chefov na svetu, dobitnika Michelinove zvezdice in evropske nagrade za najbolj kreativnega kuharja, avtorja kuharskih knjig in poslovneža v panogi, ki jo je covid-19 zelo prizadel.


Kavčič je prvič javno spregovoril o novem projektu Zemono + selekcija, ki ga je začel v decembru, ter o njegovem edinstvenem panettoneju z okusom brinja in kandiranih oliv. Svetovni kuharski velemojster je poudaril, da v času, ki nam ga kroji epidemija, najbolj pogreša stik s svojimi gostjami in gosti ter občutek, ko pride zjutraj v gostilno, kjer je vse živo in se dan začne s peko kruha in pripravo jušnih baz. Pri tem je dodal, da je v kuhinji najbolj ustvarjalen, kadar je obkrožen z ljudmi.


Posnetek pogovora si lahko ogledate tukaj.

       Na vrh