V torek, 22. aprila 2008, je potekala 23. seja Senata Univerze v Ljubljani, na kateri je med drugim bilo sprejeto poročilo o spremljanju in zagotavljanju kakovosti ter izvajanju tutorstva na UL v letu 2007, predstavljen je bil akcijski načrt za pripravo smernic za informacijsko opismenjevanje študentov UL in imenovala je bila skupina za pripravo elaborata o razmerju med univerzitetnim in visokošolskim strokovnim študijem.
Datum objave: 23.04.2008
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Senatorji so obravnavali predlog Pravil o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti UL, ki ga je pripravila univerzitetna služba za kakovost. Prorektor prof. dr. Ivan Svetlik je v uvodni predstavitvi predloga pojasnil, da gre za sintezni dokument obstoječih pravil in odgovornosti na področju zagotavljanja kakovosti. Potreba po tovrstnem dokumentu pa naj ne bi bila zgolj občutna v vsakdanjem delu univerze, ampak je bila ugotovljena tudi s strani zunanjih ocenjevalcev evropskega združenja univerz EUA. Senator prof. dr. Janez Kranjc je v razpravi ugotovil, da je gradivo pripravljeno kot kombinacija programskih in pravnih določil. Predlagal je, da se predlog oblikuje kot dosledno pravno besedilo, posebej ker predvideva finančne ukrepe za stimulacijo kakovosti, ki morajo biti opredeljeni z natančnimi merili. Senat je sklenil, da se predstavljeni material uporabi kot izhodišče za izdelavo pravno natančnega besedila, ki bo obravnavano na naslednji seji.
Pod tretjo točko je predsednica Komisije za kakovost Senata prof. dr. Marinka Drobnič Košorok predstavila Poročilo o spremljanju in zagotavljanju kakovosti na Univerzi v Ljubljani v letu 2007. Ob tem je izpostavila dejavnosti na področju kakovosti kot na primer sprejem novega vprašalnika in pravilnika za študentske ankete, pripravo analize uresničevanja Strategije UL, zunanjo evalvacijo evropskega združenja univerz EUA, zunanjo nacionalno evalvacijo na UL FRI, UL FGG, UL BF in UL VZ, uvedbo tutorskega sistema, pripravo samoevalvacijskega poročila in že omenjenih pravil o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti. Predsednica Komisije za kakovost je dodala, da UL zagotavlja tudi številne druge mehanizma zagotavljanja kakovosti. V drugem delu predstavitve je poročala o izvajanju tutorstva na univerzi. V študijskem letu 2007/08 je sicer bilo skupno 837 tutorjev, vendar informiranost o tutorstvu žal ostaja nizka in študentje ne poznajo prednosti, ki jih ta oblika pomoči prinaša. Rektorat zato načrtuje izvedbo večjega števila delavnic. Tudi učiteljskem tutorstvu se po oceni Drobnič Košorokove pojavlja tudi vprašanje obremenitev in nagrajevanja dela tutorjev. Tako učitelji kot študenti si želijo neke vrste vzpodbude, bodisi v obliki kreditnih točk ali finančnega nadomestila.
Sledila je predstavitev vodja centra odličnosti za informacijske in komunikacijske tehnologije (CO-ICT) prof. dr. Janeza Beštra s Fakultete za elektrotehniko. Poudaril je, da raziskovalni centri odličnosti predstavljajo novo obliko povezovanja med znanstveno-raziskovalnimi skupinami in tudi med akademsko sfero in gospodarstvom. Znotraj programskega obdobja 2004-2007 je bilo za centre odličnosti namenjeno skupno nekaj več kot 15.3 milijonov EUR. V CO-ICT sodeluje 26 partnerjev, ki so skupaj prejeli 1.5 milijonov EUR sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. CO-ICT je razvil nabor sodobnih tehnologij in izdelkov za partnerje v gospodarstvu. Profesor Bešter je zatrdil, da CO-ICT že pripravlja načrte za naslednje programsko obdobje.
Senat je obravnaval tudi osnutek akcijskega načrta za pripravo smernic za informacijsko opismenjevanje študentov UL, ki sta ga predstavila prorektor prof. dr. Peter Maček in predsednica senatne Komisije za razvoj knjižničnega sistema dr. Mojca Kotar ter problematiko zagotavljanja znanstvene literature na UL. Izpostavila sta resno pomanjkanje sredstev za znanstveno literaturo, ki se v zadnjih letih na letni ravni povečujejo za manj kot 1 odstotek, medtem, ko se nabavne cene literature dražijo za 8-10 odstotkov letno. Senat je sprejel celovito poročilo o financiranju knjižničnih virov in sklenil, da se s popolno informacijo o tej problematiki seznanijo pristojne državne institucije in Rektorska konferenca RS.
V nadaljevanju seje so bili sprejeti sklepi o omejitvi vpisa na dodiplomske študijske programe v letu 2008/2009. Sprejet je bil tudi študijski program 2. stopnje Zgodovina, ki bo posredovan v nadaljnjo obravnavo Svetu RS za visoko šolstvo ter dopolnila študijskih programov 2. stopnje Biotehniške fakultete in sicer tako, da se v programih Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, Krajinska arhitektura, Lesarstvo, Živilstvo, Prehrana, Ekologija in biodiverziteta, Molekulska biologija, Strukturna in funkcionalna biologija ter Varstvo naravne dediščine pri pogojih za vpis dodatno določi, da je pogoj za izvajanje študijskega programa vpisanih najmanj 15 študentov. Dodatno so se dopolnili 2. stopenjski programi Biotehnologija, Lesarstvo, Mikrobiologija, Prehrana in živilstvo v smislu načina in oblike izvajanja študija, da je odslej mogoče tudi izvajanje izrednega študija.
Obravnavan je bil tudi predlog Komisije za podeljevanje Prešernovih nagrad študentom UL, da se izbor možnih mentorjev za Prešernove nagrade študentov razširi na vse visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce UL. Veljavni pravilnik namreč omejuje pravico do mentorstva na redni in izredne profesorje ter docente in ustrezne znanstvene sodelavce. Predsednik komisije prof. dr. Anton Meden je pojasnil, da je komisija obravnavala predlagano spremembo na pobudo študentov, ki imajo za mentorje predavatelje in višje predavatelje, zato se počutijo zapostavljene ker se ne morejo potegovati za Prešernovo nagrado. Profesor Meden je poudaril tudi večinsko mnenje komisije, da je potrebno ocenjevati dela po njihovi kakovosti in ne po nazivu mentorja. Senatorji so bili zadržani do predlagane spremembe in ob zaključku razprave predlog ni dobil potrebne podpore.
Ob koncu seje je Senat potrdil predlog projektne skupine za pripravo elaborata o razmerju med univerzitetnim in visokošolskim strokovnim študijem, ki ga je pripravil kolegij rektorice na podlagi sklepa s predhodne seje Senata. Člani skupine so prof. dr. Slobodan Žumer (FMF), predsednik, prof. dr. Iztok Golobič (FS), prof. dr. Andrej Žemva (FE), doc. dr. Andreja Cirman (EF) in prof. dr. Franci tampar (BF). Sekretar projektne skupine pa je Aljuš Pertinač. Projektna skupina bo proučila prednosti in slabosti vsebinskega, programskega, organizacijskega in upravljavskega razločevanja strokovnih in univerzitetnih izobraževalnih programov na UL ter do junija 2008 pripravila elaborat o razmerju med univerzitetnim in visokošolskim strokovnim študijem.
Pod tretjo točko je predsednica Komisije za kakovost Senata prof. dr. Marinka Drobnič Košorok predstavila Poročilo o spremljanju in zagotavljanju kakovosti na Univerzi v Ljubljani v letu 2007. Ob tem je izpostavila dejavnosti na področju kakovosti kot na primer sprejem novega vprašalnika in pravilnika za študentske ankete, pripravo analize uresničevanja Strategije UL, zunanjo evalvacijo evropskega združenja univerz EUA, zunanjo nacionalno evalvacijo na UL FRI, UL FGG, UL BF in UL VZ, uvedbo tutorskega sistema, pripravo samoevalvacijskega poročila in že omenjenih pravil o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti. Predsednica Komisije za kakovost je dodala, da UL zagotavlja tudi številne druge mehanizma zagotavljanja kakovosti. V drugem delu predstavitve je poročala o izvajanju tutorstva na univerzi. V študijskem letu 2007/08 je sicer bilo skupno 837 tutorjev, vendar informiranost o tutorstvu žal ostaja nizka in študentje ne poznajo prednosti, ki jih ta oblika pomoči prinaša. Rektorat zato načrtuje izvedbo večjega števila delavnic. Tudi učiteljskem tutorstvu se po oceni Drobnič Košorokove pojavlja tudi vprašanje obremenitev in nagrajevanja dela tutorjev. Tako učitelji kot študenti si želijo neke vrste vzpodbude, bodisi v obliki kreditnih točk ali finančnega nadomestila.
Sledila je predstavitev vodja centra odličnosti za informacijske in komunikacijske tehnologije (CO-ICT) prof. dr. Janeza Beštra s Fakultete za elektrotehniko. Poudaril je, da raziskovalni centri odličnosti predstavljajo novo obliko povezovanja med znanstveno-raziskovalnimi skupinami in tudi med akademsko sfero in gospodarstvom. Znotraj programskega obdobja 2004-2007 je bilo za centre odličnosti namenjeno skupno nekaj več kot 15.3 milijonov EUR. V CO-ICT sodeluje 26 partnerjev, ki so skupaj prejeli 1.5 milijonov EUR sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. CO-ICT je razvil nabor sodobnih tehnologij in izdelkov za partnerje v gospodarstvu. Profesor Bešter je zatrdil, da CO-ICT že pripravlja načrte za naslednje programsko obdobje.
Senat je obravnaval tudi osnutek akcijskega načrta za pripravo smernic za informacijsko opismenjevanje študentov UL, ki sta ga predstavila prorektor prof. dr. Peter Maček in predsednica senatne Komisije za razvoj knjižničnega sistema dr. Mojca Kotar ter problematiko zagotavljanja znanstvene literature na UL. Izpostavila sta resno pomanjkanje sredstev za znanstveno literaturo, ki se v zadnjih letih na letni ravni povečujejo za manj kot 1 odstotek, medtem, ko se nabavne cene literature dražijo za 8-10 odstotkov letno. Senat je sprejel celovito poročilo o financiranju knjižničnih virov in sklenil, da se s popolno informacijo o tej problematiki seznanijo pristojne državne institucije in Rektorska konferenca RS.
V nadaljevanju seje so bili sprejeti sklepi o omejitvi vpisa na dodiplomske študijske programe v letu 2008/2009. Sprejet je bil tudi študijski program 2. stopnje Zgodovina, ki bo posredovan v nadaljnjo obravnavo Svetu RS za visoko šolstvo ter dopolnila študijskih programov 2. stopnje Biotehniške fakultete in sicer tako, da se v programih Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, Krajinska arhitektura, Lesarstvo, Živilstvo, Prehrana, Ekologija in biodiverziteta, Molekulska biologija, Strukturna in funkcionalna biologija ter Varstvo naravne dediščine pri pogojih za vpis dodatno določi, da je pogoj za izvajanje študijskega programa vpisanih najmanj 15 študentov. Dodatno so se dopolnili 2. stopenjski programi Biotehnologija, Lesarstvo, Mikrobiologija, Prehrana in živilstvo v smislu načina in oblike izvajanja študija, da je odslej mogoče tudi izvajanje izrednega študija.
Obravnavan je bil tudi predlog Komisije za podeljevanje Prešernovih nagrad študentom UL, da se izbor možnih mentorjev za Prešernove nagrade študentov razširi na vse visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce UL. Veljavni pravilnik namreč omejuje pravico do mentorstva na redni in izredne profesorje ter docente in ustrezne znanstvene sodelavce. Predsednik komisije prof. dr. Anton Meden je pojasnil, da je komisija obravnavala predlagano spremembo na pobudo študentov, ki imajo za mentorje predavatelje in višje predavatelje, zato se počutijo zapostavljene ker se ne morejo potegovati za Prešernovo nagrado. Profesor Meden je poudaril tudi večinsko mnenje komisije, da je potrebno ocenjevati dela po njihovi kakovosti in ne po nazivu mentorja. Senatorji so bili zadržani do predlagane spremembe in ob zaključku razprave predlog ni dobil potrebne podpore.
Ob koncu seje je Senat potrdil predlog projektne skupine za pripravo elaborata o razmerju med univerzitetnim in visokošolskim strokovnim študijem, ki ga je pripravil kolegij rektorice na podlagi sklepa s predhodne seje Senata. Člani skupine so prof. dr. Slobodan Žumer (FMF), predsednik, prof. dr. Iztok Golobič (FS), prof. dr. Andrej Žemva (FE), doc. dr. Andreja Cirman (EF) in prof. dr. Franci tampar (BF). Sekretar projektne skupine pa je Aljuš Pertinač. Projektna skupina bo proučila prednosti in slabosti vsebinskega, programskega, organizacijskega in upravljavskega razločevanja strokovnih in univerzitetnih izobraževalnih programov na UL ter do junija 2008 pripravila elaborat o razmerju med univerzitetnim in visokošolskim strokovnim študijem.