Datum objave: 28.11.2013

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Senat Univerze v Ljubljani (UL) je na svoji 2. redni seji 26. novembra 2013 strnil široko razpravo o noveli Zakona o visokem šolstvu, ki je v novembru potekala na Univerzi v Ljubljani in na njenih članicah, na okroglih mizah, na posebej organiziranih skupinah, na Študentskih svetih in na razširjenih sejah organov članic in univerze.

Članice UL so svoje pripombe in predloge posredovale rektoratu,  na podlagi katerih je senat  sprejel splošno oceno pripravljenega osnutka zakona in se seznanil s predlogi za dopolnitve besedila, odpravo pomanjkljivosti predloženega besedila in nekatere boljše rešitve.

Splošna ocena Senata UL je, da osnutek zakona razrešuje nekatere probleme, s katerimi se soočata UL in celoten visokošolski prostor v Sloveniji. Hkrati ugotavlja, da so nekatere rešitve premalo odločne, da v tekstu zakona obstaja vrsta nejasnosti, ki jih bo treba odstraniti in da bi nekatere predlagane rešitve morali dopolniti.

Menimo, da je poglavje, ki se nanaša na financiranje javnih visokošolskih zavodov, tudi ob upoštevanju prehodnih in končnih določb razvojno naravnano. Jasno opredeljuje, da je potrebno nameniti pet odstotkov sredstev za ES, po drugi strani pa opredeljuje, da se sredstva za TS povečujejo za najmanj dva odstotka na leto. Pogodbe bodo po novem trajale tri leta, tako da ne bo več trajne negotovosti glede sredstev, kar bo olajšalo izvajanje in načrtovanje pedagoškega procesa.

Med rešitvami, ki jih pozdravljamo, so tudi brezplačen prvi dostop do študija na prvi in drugi stopnji za vse državljane, povečevanje programske avtonomije, zaostrovanje pogojev za akreditacijo in reakreditacijo programov in institucij, večja prožnost za kombinacijo pedagoškega in raziskovalnega dela oziroma statusov učiteljev in raziskovalcev in demokratizacija univerze s tem, da se da glas tudi strokovnim delavcem.

Med premalo odločnimi rešitvami izpostavljamo manjšo avtonomijo, kot bi jo morale imeti univerze, prenizek odstotek povečevanja sredstev za visoko šolstvo, ki ga bo še dodatno zniževala inflacija, nevključenost doktorskega študija v javno službo, prekratki oziroma na pet let omejeni ciklusi za institucionalno reakreditacijo, ki so krajši od celotnega tristopenjskega ciklusa programov in razmeroma nizki vstopni pogoji za akreditacijo novih visokošolskih institucij.

Nejasnosti, ki jih je treba v zakonu odpraviti, so tako nomotehnične in jezikovne, kot vsebinske, na primer nejasno razločevanje med neplačljivim in plačljivim študijem (predvsem kar zadeva izvedbe razpisa za vpis) s poudarkom da morajo biti merilo dostopa do znanja zmožnosti posameznika in ne njegovo finančno stanje ter nejasna vloga študentov in strokovnih delavcev pri odločanju.

Med dopolnitvami, ki so jih predlagale članice, izpostavljamo zlasti enakovredno umestitev umetnosti v dejavnost visokega šolstva, dodatne ukrepe za zagotavljanje kakovosti, upoštevanje specifičnega položaja posameznih programov, skupin študentov ter izvajalcev izobraževanja.

Glede na veliko število vprašanj in predlogov ter dopolnjevanje teksta zakona v času javne razprave predlagamo, da pripravljavec tekst zakona dopolni in ga pošlje v ponovno presojo ključnim udeležencem visokošolskega prostora oziroma da javno razpravo podaljša do 15. decembra 2013.

Prof. dr. Ivan Svetlik
Rektor Univerze v Ljubljani