Datum objave: 16.12.2013

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Uvodni nagovor prorektorice prof. dr. Maje Makovec Brenčič:

Izziv zaposlenosti, torej tistih diplomantov, ki so že našli zaposlitev in seveda želijo zaposlitev ohraniti, kot tistih, ki si pot do svojega prvega delovnega mesta še utirajo, je vse bolj zahtevna. Po raziskavi Ministrstva za delo iz maja 2013, ki sta ga skupaj pripravila prav ZZZS in Minstrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, je bilo aprila 2013 glede na stopnjo izobrazbe  (str. 13 poročilo), to je od osnovnošolske izobrazbe in manj do terciarne izobrazbe - 18,6% oseb s terciarno izobrazbo brezposelnih;  v decembru 2008 je bilo takšnih 11.9%. Pri tem moramo seveda imeti tudi v mislih, da je delež mladih s terciarno izobrazbo v tem obdobju rastel. Med brezposelnimi v starosti od 25-29 let je bilo letos aprila terciarno izobraženih že 26.9% oseb. Prav v duhu sedanjih in prihodnjih izzivov zaposlovanja je v letu 2013 na Univerzi v Ljubljani nastala raziskava o zaposlenosti diplomantov UL (http://www.uni-lj.si/galerija_ul/publikacije/2013101415151949), saj je prva in osnovna skrb Univerze v Ljubljani, da s kakovostnimi in aktualnimi študijskimi programi in ostalimi aktivnostmi pripravimo diplomante tako, da tudi čim prej najdejo svojo prvo zaposlitev. Ta raziskava je tudi spodbudila, da na Univerzi odpremo diskusije o zaposljivosti mladih ter z vsemi ključnimi sogovorniki: delodajalci, študenti, institucijami, ki se ukvarjajo z zaposljivostjo mladih ter izobraževalnimi ustanovami, kot je UL, odpremo dialog o sedanjih in prihodnjih aktivnostih, ki jih moramo vsi skupaj ustvarjati in izvajati za trajnejši razvojno naravnan ekosistem zaposljivosti in zaposlenosti mladih.

Raziskavo o zaposlenosti diplomantov UL (2013) je predstavil prorektor prof.dr. Goran Turk in podal naslednje ugotovitve:

Raziskavo o zaposlenosti diplomantov je predstavil prorektor prof.dr. Goran Turk in podal naslednje ugotovitve:
Glede na izsledke raziskave, ki je prikazala stopnje zaposlenosti diplomantov tako za celotno UL kot za posamezne članice, fakultete in akademije, so diplomanti UL na slovenskem trgu dela dobro prepoznani in v veliki večini zaposleni; velika večina jih najde zaposlitev že v manj kot šestih mesecih. Je pa potrebno pri tem opozoriti, da se je raziskava nanašala na generacije diplomantov 2006-2010, ko še ni bilo zaznati učinkov krize na zaposlovanje do mere, kot je to značilno predvsem v zadnjih dveh letih. Ugotovitve kažejo, da obstajajo razlike med možnostmi najti zaposlitev po končanem študiju glede na smer izbranega študija diplomantov, pa tudi, da med posameznimi članicami ni velikih razlik, ne glede na to, ali gre za diplomante družboslovnih smeri ali naravoslovnih. Rezultati raziskave so glede na čas zajetja populacije precej optimistični.


V okrogli mizi na temo zaposljivosti diplomantov in izzivov povezanih s tem, so sogovorniki izpostavili naslednje ključne misli in sporočila:

Direktor Steklarne Hrastnik, g. Božič:  “diplomanti potrebujejo za učinkovitejši vstop na trg dela več neposrednih, praktičnih in delovnih izkušenj, pridobljenih že v času študija”, k čemur so pritrdili tudi vsi drugi sogovorniki. G. Božič je podrobno predstavil strategijo tako uspešnega prestrukturiranja podjetja kot tudi filozofije razvoja kadrov; vlaganje v človeške vire je bila prav v njihovem primeru tista razvojna strategija, ki je podjetje ne le rešila pred propadom, ampak ga usmerila v razvoj. Zaposlovanje novih kadrov je v njihovem podjetju naložba za prihodnost in nove sodelavce zato izbirajo skrbno; ob predpostavljenih dobrih strokovnih znanjih je izjemno pomembna osebnost kandidata, zato zaposlujejo ljudi, ki jih predhodno dobro spoznajo. Mladi se pri njih vključujejo v različne oblike sodelovanja, dobijo priložnost, da se dokažejo in če tudi sami v podjetju prepoznajo svoje mesto, jih tudi zaposlijo. 

Predsednik ŠOS, Mitja Urbanc: “Problematika zaposlovanja mladih se v zadnjih letih povečuje delno kot posledica globalne finančne krize, delno pa tudi žal zaradi brezciljne politike države v preteklosti. Za izboljšanje zaposljivosti in zaposlenosti mladih diplomantov si moramo prizadevati vsi deležniki, vpeti v univerzitetni prostor ter povečati sodelovanje v trikotniku gospodarstvo/negospodarstvo – izobraževalne institucije – študenti; skozi strategijo zaposlovanja mladih pripraviti recept za optimalni izkoristek že obstoječih možnosti za lažji prehod iz izobraževanja v prvo zaposlitev (karierni centri, inkubatorji, podjetniške pobude, subvencije države); ozavestiti tako delodajalce kot študente o pomembnosti pridobivanja neformalnih znanj in izkušenj skozi prostovoljno, mladinsko ali pa študentsko delo že tekom izobraževanja; slednje pa se mora tudi formalno beležiti, visokošolske institucije naj razmislijo o priznavanju le-tega tekom izobraževanja.” G. Urbanc je izpostavil tudi, da bo ŠOS tudi v prihodnje aktivno sodeloval na področju zagotavljanja kakovosti visokošolskih institucij s ciljem opolnomočenja mladih s kakovostno izobrazbo, pripravi aktivnih politik zaposlovanja z namenom lažjega prehoda na trg dela in vztrajal na dejstvu, da so mladi prioriteta pri pripravi vseh politik, ki se posredno in neposredno dotikajo mladih. “Vlaganje v izobraževanja in mlade je vlaganje v prihodnost države in družbe kot takšne.”

Koordinatorka Kariernih centrov Univerze v Ljubljani, Maja Dizdarević, je izpostavila, da bi morali izvajati večji poudarek karierni orientaciji že v srednjih šolah, da je potrebno okrepiti sodelovanje med fakultetami, študenti in podjetji in da je zelo pomembno, da bi podjetja tudi bolje poznala in se vključevala v instrumente Aktivne politike zaposlovanja mladih.

Tudi predsednik ŠS UL, Gašper Skalar, se je pridružil tem razmišljanjem in menil »da je potrebno zgraditi tesnejše povezovanje med podjetji in izobraževalnimi ustanovami, da je potrebna strategija, ki bi podpirala predvsem tiste ustanove podpornega okolja, ki so res dobre.«

Tovrstnih pobudam se pridružujejo tudi članice UL; kot je poudaril prof. dr. Patricio Bulić, prodekan za razvoj na FRI UL: “Potrebno je tesnejše povezovanje članic UL z gospodarstvom – odpiranje laboratorijev/razvojnih garaž, kjer bi se srečevali razvojniki iz podjetij, člani laboratorijev in študenti. Seveda bi take razvojne garaže morali podpirati (materialno ter s človeškimi viri) tudi v podjetjih.   Pomembno je tudi, da poleg strokovnih veščin "zaposljivi" diplomanti razvijejo tudi socialne veščine (komunikativnost, iznajdljivost, zavedanje, da s svojim delom neposredno vplivajo na obstoj svojega delovnega mesta, …). Tega jim članice očitno ne znamo/zmoremo dati, zato pa imamo karierne centre.  Alumni je odlično stičišče za mlade in malo starejše diplomante UL. Konkretno smo na FRI zaznali večji problem pri zaposljivosti oz. ohranjanju zaposlitve "inženirjev po 40". UL bi tu morala skozi Alumni skrbeti za svoje diplomante in vseživljenjsko učenje. Pravi koraki so razpisi, kot je npr. razpis Sklada za razvoj kadrov in štipendij “Po kreativni poti…”. Prav tako je potrebno uvajanje praktičnih predmetov in t.i. študentskih izzivov  v študijske programe.

Doc. dr. Andrej Kohont iz FDV UL je poudaril, da je na strani študentov ključna samorefleksija.  Vstop na trg, ki mu sledi uspešna in zadovoljstva polna delovna kariera temelji na treh korakih: pogledu vase (kaj želim), pogledu nazaj (kaj sem pridobil do sedaj) in pogledu naprej (kje se vidim v prihodnje in kako mi bo pridobljeno v pomoč na tej poti). Izpostavil je tudi, da moramo veliko pozornosti namenjati razvoju učiteljev za nove vloge, obenem pa poskrbeti, da bodo njihovi prispevki mentoriranja praktičnega usposabljanja, sodelovanja v aplikativnih projektih in drugih oblik povezovanja z organizacijami, prepoznani na njihovi karierni poti znotraj UL. Meni, da je ključ v povezovanju. Mladim odpira vrata v delovna okolja, krepi njihovo zaposljivost in prispeva k zaposlovanju, organizacijam daje nove strokovne rešitve in neobremenjene poglede, fakultetam pa ponuja novo snov za raziskave in poučevanje.

Darinka Trček iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije je predstavila pestre in prilagodljive možnosti za študente in diplomante, ki jih ponujajo na Skladu. Opozorila je tudi na to, da ob obilju študijskih programov, ki jih ponujajo visokošolski zavodi v RS, mladi še vedno odhajajo po znanja v tujino. Izpostavila je premajhno fleksibilnost študijskih programov in dodala, da je interes in odzivnost na možnosti mednarodne mobilnosti med slovenskimi študenti sicer v porastu, vendar spodbuja mlade, da bi bilo izmenjav še več. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije dijakom in študentom namreč omogoča, da pridobijo sredstva tako za krajše študijske in raziskovalne obiske kot tudi celoten študij oziroma pridobitev stopnje izobrazbe v tujini. Opozorila je tudi na pomen odgovornosti vsakega posameznika do lastne zaposljivosti; po njenem mnenju morajo mladi z več odgovornosti izbirati študij, profesorji pa se morajo zavedati, da so soodgovorni tudi za osebnostni razvoj svojih študentov, bodočih zaposlenih in da morajo tudi temu cilju prilagajati svoje programe. Prepričana je, da si mora univerza aktivno prizadevati za razvoj socialnih spretnosti njenih študentov, bodočih diplomantov. In, ne nazadnje, so za razvoj mladega človeka, bodočega delavca in sodelavca, soodgovorni tudi delodajalci, njihova vloga se ne začne šele, ko pride mlad diplomant na trg dela, ampak že prej. Ponovno je poudarila aktivno vlogo partnerskega trikotnika: »Podjetja naj se vključujejo v izobraževalni proces, učitelji naj poučujejo, kar morajo, da se gradi kreativno okolje, študenti pa naj segajo po priložnostih, ki se jim odpirajo.«

Prorektorica, dr. Makovec Brenčič, je v razpravo vključila predstavitve aktualnih dobrih praks, ki se izvajajo znotraj Univerze. Študentki Fakultete za matematiko in fiziko UL, Blažka Hunski in Maj Alif, sta predstavili svojo izkušnjo povezovanja študentk in študentov z delodajalci. Na fakulteti so v sodelovanju s Kariernimi centri Univerze v Ljubljani uspešno izpeljali zaposlitveni sejem in znotraj njega t.i. hitre zmenke z delodajalci. Študentki sta izpostavili, da sta se ob tem veliko naučili o organizaciji tovrstnih dogodkov, o potrebnih komunikacijskih spretnostih, sodelujoči študenti so pridobili nove informacije, izkušnje, kakovostne in uporabne povratne informacije s strani delodajalcev in krepili notranje zavedanje, da je dobra zaposljivost njihova osebna lastnost, ki jo lahko in morajo nenehno razvijati. 

Prav posebej so bili predstavljeni tudi Karierni centri Univerze v Ljubljani, kot središče, kjer lahko študenti in študentke, pa tudi diplomantke in diplomanti skozi različne aktivnosti in ob strokovni pomoči kariernih svetovalk pridobivajo, razvijajo in preizkušajo nujno potrebna znanja in spretnosti za učinkovitejši vstop na trg dela, za graditev kariere in dobre zaposljivosti. Karierna svetovalka, doc. dr. Sabina Ž. Žnidaršič, je izpostavila pet priporočil študentom:

  • samoocena in evalvacija dosedanjih aktivnosti, predvsem tistih, pridobljenih skozi različne oblike neformalnega in priložnostnega učenja;
  • razvoj socialnih/mehkih spretnosti, saj po povratnih informacijah delodajalcev tako v Sloveniji kot v tujini vemo, da imajo naši diplomanti konkurenčna strokovna znanja, primanjkuje pa jim socialnih spretnosti;
  • da naj aktivno gradijo učinkovito socialno mrežo, navezujejo, vzdržujejo in gojijo kvalitetna sodelovanja tako z vrstniki kotdelodajalci;
  • da naj si pridobivajo kakovostne delovne izkušnje že v času študija in izbirajo taka priložnostna dela, skozi katera bodo razvijali ključne kompetence, tako »mehke« kot strokovne, da jim bodo ob vstopu na trg dela služila kot dobra referenca; 
  • da naj bodo odprti za priložnosti, ki se jim ponujajo -  od sodelovanj na različnih projektih do odhoda na študij in prakso v tujino. 

Mag. Ajda Lah, EF UL je predstavila delovanje Alumni kluba Ekonomske fakultete UL nedvomno najbolj aktivnega in najuspešnejšega Alumnija na Univerzi v Ljubljani. V predstavitvi se je osredotočila na prednosti in koristi, ki jih za vse vključene prinašajo takšna povezovanja – od nekdanjih študentov do uspešnih posameznikov v različnih oblikah zaposlitev in delovnih področij. Poudarila je aktivnosti, kot so karierne poti, posebne sekcije, ki združujejo zainteresirane posameznike in medgeneracijsko vzpodbujanje k razvoju in iskanju novih poslovnih kot tudi osebnih izzivov. Kot motivacijo k oblikovanju aktivnih alumnijev na vseh članicah, fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani, je predstavila tudi učinkovite organizacijske prijeme za zagon in delo takih združenj. S svojim prispevkom je podprla tudi pričakovanja drugih sodelujočih, ki so v razpravi poudarjali pomen alumnijev, »odličnega stičišča za mlade in malo starejše diplomante UL”, kot je poudaril prof. Bulić.

Kot sklepno misel je prorektorica prof. Maja Makovec Brenčič podala naslednje: edino vsi skupaj – s študijskimi programi, ki prinašajo prava in aktualna znanja, njihovimi odgovornimi nosilci in izvajalci; obštudijskimi aktivnostmi in izpopolnjevanji; s samoodgovornim in samoiniciativnim pristopom do razvoja lastne karierne poti ter institucijami in delodajalci, ki vedo, zakaj so prav mladi ljudje neobremenjeni nosilci razvoja, lahko premikamo meje zaposljivosti in ustvarjamo boljšo zaposlenost diplomantov.