Datum objave: 24.03.2015

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Ljubljana, 24. marca 2015 – Na Univerzi v Ljubljani ugotavljamo, da objava podatkov v Supervizorju ne ustreza načelom objektivnosti, zanesljivosti, preverljivosti in zakonitosti. Razkritje in interpretacije zanemarjajo dejstva, da so visokemu šolstvu letos že četrto leto zapored zmanjšana sredstva za izvajanje izobraževalnih programov prve in druge stopnje, uveden je dodaten peti letnik, število zaposlenih smo zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in znižanja sredstev morali zmanjšati za šest odstotkov. Za ohranitev kakovostnega študija smo za to morali pridobivati dodatna neproračunska sredstva, ki jih je bilo samo lani 68 milijonov evrov. Večino honorarjev je bilo izplačanih iz teh sredstev. Supervizor sicer nakazuje na nekatere naše notranje slabosti, ki jih bomo na Univerzi v Ljubljani odpravili v najkrajšem možnem času. To smo zapisali v letnem programu dela že pred razkritjem Supervizorja.

Univerza v Ljubljani je znanstveno raziskovalna ustanova, ki svoje delo utemeljuje na načelih objektivnosti, zanesljivosti, preverljivosti in zakonitosti. Po doslej opravljeni analizi objavljenih podatkov ugotavljamo, da ne objava niti interpretacije ne ustrezajo nobenemu od navedenih načel. Zato tudi morebiten dober namen Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da opozori na domnevne nepravilnosti pri poslovanju univerze, ki jih z vso resnostjo proučujemo in jih bomo odpravili, ne more biti verodostojen.

Na Univerzi dvomimo v zakonitost in pravilnost objave novo oblikovane baze osebnih podatkov, med katerimi so tudi podatki, ki nimajo javnega značaja in so zajeti izven zakonsko dovoljenega obdobja. Doslej preverjeni primeri oseb in njihovih izplačil ne potrjujejo trditev KPK, da so bila to izplačila neto avtorskih honorarjev, temveč ponekod vključujejo tudi regres, jubilejne nagrade, izplačilo plačnih nesorazmerij, prispevke in celo plače ... To kaže na resne metodološke pomanjkljivosti podatkovne baze Supervizor, ki so glede na občutljivost podatkov nedopustne.

Interpretacija objavljenih podatkov s strani uradnih predstavnikov KPK in medijev v javnosti širi neutemeljeni sum nezakonitosti in koruptivnosti delovanja celotnega izobraževalnega sistema, vseh njegovih institucij in posameznikov v njih, še posebej pa univerz. Posamezne interpretacije postavljajo pod vprašaj plačevanje avtorskih honorarjev v izobraževanju, ne da bi pri tem pojasnili, zakaj je to izplačevanje nujno, iz katerih virov in za kakšne namene se izplačujejo in kakšni so rezultati na ta način plačanega dela.

Visokemu šolstvu so letos že četrto leto zapored zmanjšana sredstva za izvajanje izobraževalnih programov prve in druge stopnje. Ta sredstva so se za Univerzo v Ljubljani v primerjavi z letom 2009 zmanjšala s skoraj 178 milijonov evrov na manj kot 160 milijonov evrov, torej za več kot deset odstotkov, v istem času pa je bil uveden dodatni peti letnik študija, ki pomeni dvajset odstotno razširitev programa. Hkrati smo po ZUJF javni zavodi morali zmanjšati število zaposlenih. Samo Univerza v Ljubljani, ki je zaposlovala skoraj šest tisoč oseb, je v tem času zmanjšala njihovo število za več kot 350. Da bi lahko odgovorno do študentov izvedli izobraževalne programe, smo na Univerzi morali dodatno obremeniti zaposlene, najeti zunanje sodelavce in jim za to izplačati honorarje. Prav tako smo na Univerzi vse bolj prepuščeni lastni pobudi, ko gre za razvojne projekte, kot so internacionalizacija, razvoj podpornih služb za študente, posodabljanje opreme in prostorov. Zato moramo pridobivati dodatna sredstva na trgu s svetovanjem, razvojnimi in inovacijskimi projekti, izvajanjem izrednega ter drugega plačljivega študija. Tako so sredstva od šolnin izrednega in doktorskega študija v letu 2009 znašala nekaj več kot dvajset milijonov evrov in v letu 2014, kljub upadanju, nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Sredstva, pridobljena s svetovanjem in razvojno inovacijskimi projekti, so se v tem obdobju gibala med 56 in 66 milijoni evrov letno. Prav iz neproračunskih virov univerza pokriva večino avtorskih honorarjev. V kolikor bi delitev teh virov morali obravnavati enako kot proračunska, bi univerza morala ukiniti del svojih programov, še bolj skrčiti njihovo izvajanje in s tem znižati kakovost ali pa pričakovati od zaposlenih, da bi to delo opravili brezplačno.

Žal se z neupoštevanjem navedenih dejstev razkritje avtorskih honorarjev spreminja v vsesplošno kampanjo proti izobraževalnim ustanovam, njihovemu raziskovanju, izobraževanju in prenosu znanja v uporabo. Brez tega razvoj v vse bolj neusmiljeni globalni tekmi v prihodnje ne bo mogoč. Najboljši posamezniki nas bodo zapuščali še v večji meri, nadomestila zanje iz tujine ne bo. Upoštevati bi veljalo, da so univerze prav z izplačevanjem honorarjev za izvajanje izrednega študija omogočile študij in pridobitev diplom tisočem diplomantov, za katere država ni zagotovila sredstev, da bi se lahko vpisali kot redni študenti. Samo na Univerzi v Ljubljani je bilo diplomantov izrednega študija v obdobju 2009 do 2014 več kot 9500. Prav tako bi bilo treba upoštevati, da so bili honorarji izplačani iz pridobljenih razvojno inovacijskih projektov za podjetja in druge organizacije, ki jih je samo na Univerzi v Ljubljani med petsto in sedemsto letno.

Če odmislimo navedene in nedopustne pomanjkljivosti in pristranskosti navedenega razkritja KPK, bi ob drugačnem ravnanju na univerzi dobronamerna opozorila pozdravili. Ta namreč kažejo na nekatere notranje slabosti naše univerze, kot so pomanjkanje pregleda nad poslovanjem članic, kadar poslujejo za svoj račun kot samostojne pravne osebe, pa tudi pomanjkanje usklajene politike delitve sredstev za razvoj dejavnosti na eni in za nagrajevanje posameznikov, posebej tistih, ki so bili uspešni pri pridobivanju teh sredstev, na drugi strani. Kot po Ustavi avtonomna in zato družbeno posebej odgovorna ustanova bomo ta zahtevna vprašanja rešili v najkrajšem možnem času. To smo zapisali v letnem programu dela že pred razkritjem Supervizorja, imenovana je tudi posebna delovna skupina.

Zvočni zapis novinarske konference, z dne 24. 3. 2015,  je na voljo tukaj: Novinarska konferenca UL_24.3.2015.mp3

Datoteka jev mp3 formatu. Za predvajanje sledite spodnjemu navodilu:

  • kliknite z desnim gumbom miške
  • izberite Shrani povezavo kot... oz. Save link as.../Save target as...
  • shranite datoteko lokalno pri sebi v izbrano mapo
  • njeno vsebino lahko predvajate s privzetim predvajalnikom za zvok na vašem računalniku (Windows media player, iTunes...)

Avtor fotografij je Željko Stevanić, IFP., d.o.o.