Datum objave: 20.11.2015

Kategorija: Aktualno na Univerzi

V ugledni znanstveni reviji Nature je bil 12. novembra 2015 objavljen članek z naslovom Widespread exploitation of the honeybee by early neolithic farmers, ki ga je napisala dr. Mélanie Roffet-Salque z Univerze v Bristolu z več soavtorji. Med temi sta tudi red. prof. dr. Mihael Budja z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Lucija Šoberl, ki je na tem oddelku diplomirala iz arheologije. 

V navedeni študiji so prvič zbrani podatki o prisotnosti čebeljega voska v keramičnih posodah, ki so jih izdelovali in uporabljali prvi evropski poljedelci. Čebelji vosek so raziskovalci prepoznali na podlagi značilne kombinacije lipidov, kemijskih spojin, ki so se ohranile v črepinjah keramičnih posod. Analiziranih je bilo več kot 6000 posod iz več kot 150 arheoloških najdišč iz Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, med drugim tudi iz slovenskih najdišč Ajdovska jama, Mala Triglavca in Moverna vas. Izkazalo se je, da so ljudje čebelji vosek izkoriščali neprekinjeno vsaj od 7. tisočletja pr. n. št. dalje. Vosek so uporabljali za različne tehnološke in kulturne namene, od uporabe medu kot sladila do premazovanja lončenine z voskom za boljšo vodotesnost posod. 

Članek si lahko v celoti preberete tukaj.