Datum objave: 13.06.2016
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v noveli Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu predlaga, da se zdaj veljavni 8. člen spremeni tako, da se glasi:
»Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
- študijske programe tujih jezikov,
- študijske programe, če se primerljivi študijski programi ali deli študijskih programov na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku,
- študijske programe ali dele študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,
- skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi izobraževalnimi institucijami,
- študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini.«
Predlog spremembe 8. člena sledi tudi stališču Rektorske konference Republike Slovenije.
Ker se je v javnosti ob predstavitvi predloga spremembe pojavila razprava o vrednosti slovenskega jezika, objavljamo prispevek, ki ga je na povabilo uredništva časnika Večer napisal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik. Besedilo z vnaprej določenim naslovom 'Pokleka slovenska univerza pred angleščino?' je bilo v časniku Večer objavljeno v soboto, 4. junija 2016.
Pokleka slovenska univerza pred angleščino?
Slovenskim univerzam ni treba kloniti pod pritiski, ne notranjimi, ne tistimi iz globalnega okolja. To velja tudi za uporabo jezika. Poklekanje vidijo posamezniki, ki prikazujejo hkratno uporabo slovenščine in tujih jezikov kot izključujočo, s čimer izražajo predvsem svoj strah in nezaupanje v moč slovenskega jezika in kulture.
Na Univerzi v Ljubljani smo v zadnjem obdobju v skrbi za slovenski jezik in nacionalno identiteto obstoječim ukrepom dodali še sledeče:
- Visokošolske učitelje smo, poleg objavljanja v najuglednejših tujih publikacijah, zavezali k razvoju slovenske terminologije in objavljanju člankov v slovenščini. Zavezo je treba izpolniti za napredovanja v višje nazive;
- Diplomanti, ki napišejo svoja zaključna dela v tujem jeziku, morajo hkrati pripraviti obsežen povzetek v slovenščini;
- Tuje študente, ki so vpisani na Univerzo v Ljubljani, vključujemo v učenje slovenskega jezika z namenom, da lahko študirajo v slovenščini. Tečaje slovenščine ponujamo tudi izmenjalnim študentom. V učenje slovenščine na naših lektoratih tujih univerz letno vključimo več tisoč tujcev. Odziv je odličen;
- Pripravljamo program pripravljalnega leta za tuje študente, ki bo namenjen predvsem učenju slovenščine in spoznavanju slovenske kulture;
- Od tujega akademskega osebja, ki se odloči stalno sodelovati z Univerzo v Ljubljani, zahtevamo, da se nauči slovensko.
Hkrati na Univerzi skrbimo za to, da se bomo skupaj z našimi diplomanti, gospodarskimi in drugimi organizacijami ter celotno nacionalno skupnostjo suvereno vključevali v globalni prostor. V ta namen:
- sklepamo partnerske sporazume s tujimi univerzami,
- povečujemo število tujih študentov, osebja iz tujine, predmetov in programov v tujih jezikih,
- izobražujemo študente na področju tujih jezikov in kulture,
- študente zavezujemo k pripravi angleških povzetkov v slovenščini napisanih del,
- usposabljamo predavatelje za predavanja v tujem jeziku.
Pritoževanje nad tem, da je danes tudi na področju znanosti in visokega šolstva angleščina glavni tuji jezik, je podobno, kot če bi obsojali, da je bila lingua franca univerz ob njihovem nastanku latinščina. Za preverjanje znanstvenih izsledkov znanost potrebuje skupni jezik. Za uveljavljanje v globalnem prostoru posamezniki, gospodarske in druge organizacije potrebujejo tudi dobro poznavanje kultur. Trditve, da uporaba tujega jezika vodi v komercializacijo in privatizacijo ter da se s tem zmanjšujejo možnosti študija slovenskim študentom so pretirane. Število ponujenih študijskih mest za brezplačni študij daleč presega število domačih kandidatov. S povečevanjem števila tujih študentov jih lahko več naučimo slovenskega jezika. Če pa študenti študij tudi plačajo, s tem omogočamo dodatne zaposlitve našim diplomantom oziroma mladim raziskovalcem, ki jim posledično ni treba iskati dela v tujini.
Novela zakona o visokem šolstvu univerzam omogoča bolj življenjsko kombiniranje pouka v slovenskem in tujih jezikih, hkrati pa jih tudi bolj zavezuje k skrbi za slovenski jezik in kulturo. Poleg tega daje podlago resornemu ministrstvu, da bo lahko v večji meri finančno podprlo učenje slovenščine in spoznavanje domače kulture za tujce.
Če povzamem, ne gre za odpovedovanje slovenščini in nacionalni identiteti, temveč za utrjevanje slovenskega jezika in kulture skozi njuno aktivno soočanje z drugimi jeziki in kulturami tudi znotraj univerzitetnega prostora.
Prof. dr. Ivan Svetlik,
rektor