Datum objave: 11.04.2017

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Prijave na natečaj Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani so se uspešno zaključile. Prejeli smo 20 vlog, ki so ustrezale razpisnim kriterijem, in izbrali sedem finalistov. Razglasitev zmagovalcev bo v četrtek, 20. aprila 2017, na Univerzi v Ljubljani, v sklopu celodnevne Konference za inovativne in podjetne. 

Rektorjeva nagrada za naj inovacijo, ki jo organizirata Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator, je spodbuda za študente in zaposlene na Univerzi, da s svojimi inovacijami vstopijo na trg in idejo komercializirajo. Člani projektnih skupin prihajajo z 12 članic Univerze v Ljubljani: Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Biotehniške fakultete, Ekonomske fakultete, Fakultete za družbene vede, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za farmacijo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za strojništvo, Medicinske fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete, Pravne fakultete in Zdravstvene fakultete. 

Vsi prijavljeni so se lahko udeležili delavnic, na katerih so spoznavali sodobne pristope v podjetništvu, ki so jim bili v pomoč pri pripravi poslovnih modelov in izdelavi poslovnih načrtov. Spoznali so 'lean' metodologijo in ugotovili, kako svojo idejo testirati ter kako pridobiti pomembne informacije s trga. Podučili so se o upravljanju z intelektualno lastnino in se temeljito pripravili na kratko ter učinkovito predstavitev svoje ideje. 

Komisija za izbor Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani v sestavi  dr. Lidije Honzak (direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja), prof. dr. Tanje Mihalič (prorektorica za področje prenosa znanja Univerze v Ljubljani), mag. Primoža Kunaverja (direktor podjetja za poslovno svetovanje Primum, d. o. o.), je izbrala osem finalistov, ki bodo v četrtek, 20. aprila 2017, svoje ideje predstavili mentorjem iz gospodarstva, investitorjem, start-up podjetnikom in predstavnikom državnih inštitucij. 

Slovesna razglasitev zmagovalcev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani bo še isti dan (20. aprila 2017), ob 17. uri, na Univerzi v Ljubljani. 

Vljudno vabljeni.

 

KRATKA PREDSTAVITEV FINALISTOV

 

Mikro oblagalnik delcev - granul, pelet in mini tablet 

Mikro oblagalnik delcev - granul, pelet in mini tablet.jpg

Člani podjetniške skupine: izr. prof. dr. Rok Dreu, dr. Rok Šibanc, Gregor Ratek, abs. farm., Jure Korber, abs. str., Timotej Ratek, abs. str., Jure Štojs, štud. elekt., Žan Jelen, štud. rač., Domen Kitak, mag.farm., prof. dr. Stanko Srčič (Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Institute for Pharmaceutics and Biopharmacy) 

Skupina je razvila inovativno, prenosno vrtinčnoslojno napravo, imenovano mikro oblagalnik (μFBD), namenjeno oblaganju delcev mikronskih velikosti v gramskih količinah. Napravo je moč postaviti v biološko varno komoro in jo krmiliti brezžično. Unikatna možnost izvedbe procesa oblaganja na nivoju le nekaj gramov (do 20 gramov) je izjemnega pomena pri začetnih študijah razvoja zdravil, ki vsebujejo ali zelo močno delujoče snovi, ki so zdravim ljudem toksične in nevarne, in/ali tudi v primerih, ko so učinkovine zelo drage ali pa dostopne v omejenih količinah. To omogoča izvedbo večjega števila eksperimentov ob sprejemljivih stroških in krajši čas raziskav. Lastnosti naprave napovedujejo prodajni potencial tudi v izobraževalnih ustanovah. 

 

Pulsus - pametni obliž 

Pulsus - pametni obliž.png

Člani podjetniške skupine: Simon Rekanovič, Mitja Breznik, Marko Mikša, Miha Breznik (Medicinska fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) 

Projekt Pulsus predstavlja sistem za zgodnje odkrivanje nastanka srčno žilnih bolezni (SŽB). SŽB so vodilni razlog za znižanje kakovosti življenja, visoko invalidnost in smrtnost. Zgodnje odkrivanje in prepoznava dejavnikov tveganja največ pripomorejo k zmanjšanju in preprečevanju bolezni. Razvili so sistem in postopek za zgodnjo prepoznavo dejavnikov tveganja za nastanek SŽB, ki bo olajšal delo v ambulantah in klinično odločanje zdravnika. Telesni senzor in bazna postaja olajšata prepoznavo in analizo kazalnikov bolezni ter omogočata uvedbo preventivnega zdravljenja leta pred nastopom klinične slike. Sistem Pulsus v preventivi bo bolniku omogočal daljše, kakovostnejše življenje in boljše zdravljenje.

 

Jajčkomat: Samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc 

Jajčkomat Samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc.jpg

Člani podjetniške skupine: Matjaž Jenko, doc. dr. Gorazd Karer, Martin Rojc (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani)

Jajčkomat je samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc. Pomembno je, da avtomat ohranja konstantno temperaturo, ki je zakonsko določena za hranjenje jajc, in da se pri poteku nakupa jajca ne razbijejo. Jajčkomat so nadgradili s sistemom za obveščanje, ki v primeru, da se kateri od nivojev sprazni, to sporoči prek SMS-a oziroma elektronske pošte. Pod blagovno znamko Jajčkomat želijo člani podjetniške skupine prodajati izključno kokošja jajca z domače pašne reje. Trenutno je testni Jajčkomat postavljen na Jenkovi kmetiji, ki se nahaja na Potoku pri Komendi, kasneje pa želijo Jajčkomate postaviti tudi na druge lokacije po Sloveniji, s čimer bi imeli potrošniki dostop do domačih kokošjih jajc 24 ur na dan, vse dni v letu.

 

Interaktivna regulacija oblike zazidave 

Interaktivna regulacija oblike zazidave.jpg

Člani podjetniške skupine: dr. Jernej Vidmar, Žiga Böhm, dr. Martin Vuk, mag. Žiga Stopinšek (Fakulteta za arhitekturo in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani)

Do leta 2050 se bo po svetu v mesta priselilo 2,4 milijarde ljudi. Ob tem mesta bremenijo nenadne in nepredvidljive tehnološke, ekonomske in družbene spremembe. Zato postaja načrtovanje prostorskega razvoja mest eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov našega stoletja. Običajni instrumenti regulacije zazidave, s katerimi mesta usmerjajo svoj prostorski razvoj, omenjenim trendom že zdaj ne zmorejo več slediti. Člani podjetniške skupine so razvili inovativno metodo oblikovanja zazidave, ki statične prostorske načrte spremeni v interaktivni prostor. Znotraj tega urbanisti hitro oblikujejo množico enakovrednih variant zazidave, ki vse ustrezajo istim regulacijskim določilom. S preizkusom so dokazali, da je oblikovanje zazidave na predlagani način kar 2,4-krat hitrejše in celo 4,6-krat bolj natančno od obstoječih (CAD) rešitev, hkrati pa se za 3,5-krat zmanjša možnost napak. S predlagano metodo se lahko na operativni ravni poveča prilagodljivost, predvidljivost in preglednost urbanističnega načrtovanja.

 

MV4HGS - Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo 

MV4HGS - Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo.jpg

Člani podjetniške skupine: dr. Žiga Gosar, Andraž Škoda, Tomaž Zavrl (Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) 

Uspeh prodaje je odvisen od proizvodov, ki so visoke kakovosti in s svojo estetiko naredijo vtis na kupca. Ti produkti se uvrščajo v avtomobilsko industrijo, elektroniko in industrijo bele tehnike. Člani podjetniške skupine so izdelali prototipno robotsko celico s strojnim vidom za detekcijo napak na površinah z visokim sijajem. Dokazali so detekcijo in vrednotenje napak na površinah z visokim sijajem in našli rešitev za analizo kompleksih površin s topografskimi napakami. Sistem omogoča merjenje in vrednotenje različnih aspektov površinske odbojnosti, rešitev človeku podobno vizualno zaznavanje površin, strojni vid pa detekcijo napak v realnem času.

 

Stenska tipanka

Stenska tipanka

Člani podjetniške skupine: izr. prof. dr. Raša Urbas, prof. dr. Urška Stankovič Elesini, doc. dr. Aksinja Kermauner, doc. dr. Mitja Reichenberg (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) 

Ostali sodelujoči pri projektu: izr. prof. dr. Elena Fajt, Katja Grčman, doc. dr. Jerneja Herzog, Daša Hrvacki, Lucija Jankovec, Lucija Magajna, Alenka More, Neža Pavrič, Nataša Qualizza, Marička Stakne, Lucija Stakne in strokovnjaki Centra IRIS (Naravoslovnotehniška fakulteta, UL, Pedagoška fakulteta UM, Center IRIS)

Stenska tipanka je večnamenski didaktični učni pripomoček, ki omogoča kreativen, inovativen in edinstven način poučevanja slepih ter slabovidnih otrok in mladine, hkrati pa učinkovito služi tudi izobraževanju odraslih, strokovnjakov, pedagogov in študentov z različnih področij. Stenska tipanka uporabnike ponese v svet pravljice, skozi katero ob domiselnih didaktičnih igrah, zgodbi in ugankah uči različne vsakdanje spretnosti (npr. zapenjanje gumbov in vezalk) nadgrajuje finomotoriko, omogoča 3D tipno zaznavo in strukturno prepoznavo površine ter prepoznavanje brajice in latinice. Z vpetimi zvočnimi strukturami v obliki govora, pripovedovanja in petja uči memorizacije, eholokacije in razumevanja vsebine. Zaradi specifičnosti poučevanja in omejenih možnosti upodobitve je prenos znanja slepim in slabovidnim velikokrat omejen zgolj na inovativnost in spretnost posameznega učitelja. Zato stenska tipanka predstavlja precejšen napredek in trenutno nima konkurence na tržišču, tako doma kot v tujini. Pri izdelavi stenske tipanke so sodelovali strokovnjaki in študentov z različnih področij dela. 

 

Metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov 

Metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov.jpg

Člani podjetniške skupine: dr. Matevž Bokalič, prof. dr. Marko Topič, dr. Bart E. Pieters, dr. Andreas Gerber, prof. dr. Uwe Rau (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Raziskovalni center Forschungszentrum Jülich)

Raziskovalci Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Raziskovalnega centra Forschungszentrum Jülich so zaznali lateralne spremembe energijske reže CIGS tankoplastnih fotonapetostnih modulov in razvili inovativno slikovno metodo za njeno določevanje. Energijska reža fotonapetostnih modulov določa, kolikšen del svetlobe modul pretvori v električno energijo, njene lateralne spremembe pa negativno vplivajo na izkoristek modulov. Razvita metoda omogoča, da vrednost energijske reže po celotni površini modula izmerimo hitro in nedestruktivno. Metoda omogoča meritve kakovosti proizvodnje v realnem času. Na podlagi rezultatov  lahko proizvajalci odpravijo pomanjkljivosti proizvodnega procesa ter izdelajo bolj homogene in bolj učinkovite fotonapetostne module. 

 

*Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Naložba se izvaja v okviru Prednostne naložbe: 3.1 Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji. www.eu-skladi.si