Datum objave: 17.08.2017
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Sodelavci Instituta Jožef Stefan, Fakultete za matematiko in fiziko ter Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Martin Klanjšek, Andrej Zorko, Rok Žitko, Jernej Mravlje, Zvonko Jagličić, Peter Prelovšek, Dragan Mihailovič in Denis Arčon so v članku objavljenem v prestižni reviji Nature Physics poročali o odkritju kvantne spinske tekočine v plastovitem kristalu TaS2 s čimer so razrešili skrivnost magnetnega stanja v tem pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let.
Magnetni momenti so pri dovolj visokih temperaturah povsem neurejeni (govorimo o t.i. paramagnetih), kar lahko v grobem primerjamo s plinastim agregatnim stanjem. Če magnetni sistem dovolj pohladimo, potem se magnetni momenti uredijo – npr. v antiferomagnetno ureditev – podobno kot se uredijo atomi v kristalu. Magnetna stanja, ki bi bila analogna tekočemu agregatnemu stanju, pa so bila sicer teoretično napovedana, a v naravi izredno redko opažena.
Prvi je spinsko tekočino napovedal Nobelov nagrajenec P.W. Anderson že pred več kot 40 leti, ko je raziskoval nenavadne magnetne lastnosti plastovitih kristalov TaS2. Skupina slovenskih fizikov na Institutu Jožef Stefan in Univerze v Ljubljani je odkrila, da se elektronski magnetni momenti, ki so lokalizirani na Ta zvezdah, ne uredijo niti pri temperaturi -273.08 oC in da dejansko tvorijo novo stanje kvantne spinske tekočine. Pri tem stanju je še posebej zanimivo to, da kaže prepletenost na daljavo - z drugimi besedami, je makroskopsko kvantno stanje, podobno kot superprevodnost. To odkritje odpira povsem nove priložnosti za razumevanje tega enigmatičnega magnetnega stanja in za razvoj novih kvantnih tehnologij.