Datum objave: 05.06.2019

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) so v Laboratoriju za strego, montažo in pnevmatiko – LASIM odprli demonstracijski center Pametna tovarna, ki je edini in edinstven primer v Sloveniji. Nastal je vzporedno s programom GOSTOP, največjim programom Pametne specializacije S4 na področju pametnih tovarn v Sloveniji. Ideja demonstracijskega centra je skladna z osnovno idejo pametne specializacije S4, to je prikazati inovativno uporabo in vpeljavo tehnologij Industrije 4.0 in koncepta pametne tovarne v realno industrijsko okolje.

Slovensko gospodarstvo potrebuje za dosego večje konkurenčnosti na trgu digitalizacijo vseh procesov v podjetjih. V laboratoriju LASIM na UL FS so pod vodstvom prof. dr. Nika Herakoviča razvili lastni arhitekturni model tovarne prihodnosti LASFA ter ga tudi uspešno prenesli v realno laboratorijsko okolje, delno pa tudi v realno industrijsko okolje. Pri tem se osredotočajo izključno na učinkovitost proizvodnega procesa. Pametne tovarne so v primerjavi s klasičnimi bolj učinkovite, inteligentne, fleksibilne, agilne ter predvsem avtonomne.

Demonstracijski center »Pametna tovarna« je zgrajen na konceptu distribuiranih sistemov in vključuje vse pomembnejše ključne tehnologije, ki so nujno potrebne za delovanje pametne tovarne. Pri tem predstavljata hrbtenico pametne tovarne globalni digitalni dvojček in globalni digitalni agent oz. umetna inteligenca, podprta s strojnim vidom. Ob tem ima vsak proces in sistem svojega digitalnega dvojčka in enega ali več digitalnih agentov, ki ob podpori umetne inteligence krmilijo procese in rešujejo probleme samodejno na lokalni ravni, vsi procesi in aktivnosti pa so vizualizirani in transparentni. RFID tehnologija omogoča sledljivost vsakega procesa in skrbi za komunikacijo med objekti in subjekti pametne tovarne. Poleg robotiziranih procesov je v demo center vključeno tudi pametno ročno delovno mesto, na katerem je možno demonstrirati različne tehnologije pametne tovarne, kot so virtualna in razširjena resničnost, digitalizacija in transparentnost navodil za montažne operacije, prilagodljivost montažnih mest in zalogovnikov, ergonomijo delovnega mesta itd. Pametna tovarna v demonstracijskem okolju omogoča na ta način popolnoma fleksibilno in agilno ter popolnoma samodejno planiranje in optimiranje delovnega plana ter proizvodnega procesa.

»Zavedati se moramo, da bodo organizirani proizvodni procesi v prihodnje temeljili na kibernetski povezljivosti, digitalnih dvojčkih in digitalnih agentih, podprtih z umetno inteligenco ter na drugih ključnih tehnologijah Industrije 4.0. Z razvojem ter vzpostavitvijo centra je postavljen inovativni znanstveno-raziskovalni model kot prikaz sodobnega in v praksi delujočega primera digitalizacije proizvodnih procesov. S tem smo industriji odprli vrata, da si lahko predstavniki podjetij ogledajo, kako posamezni procesi dejansko delujejo, in nato skupaj najdemo rešitev, kako bi lahko digitalizacijo prenesli v njihovo okolje in jo prilagodili njihovim potrebam,« je pojasnil Herakovič.

Mag. Valter Leban s koncerna Kolektor je dodal: »Pametna tovarna je le tista, ki se zna tudi učiti, ne zgolj izvajati vnaprej programirane naloge. Zgolj avtomatizirana tovarna torej ni pametna, saj ne dela po načelu sense–think–act oz. zaznavaj–razmišljaj–deluj.«

Dr. Marjan Rihar, direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije na Gospodarski zbornici Slovenije, je izpostavil pomen demonstracijskega centra za gospodarstvo. »Naša podjetja se morajo poslovno spremeniti, digitalno transformirati, dvigniti dodano vrednost svojega dela in naloga zbornice je predvsem manjša podjetja spodbuditi, da sledijo temu trendu. To bo novi demonstracijski center tudi omogočal. S skupnimi močmi lahko dosežemo napredek, da naša podjetja postanejo ne le sledilci, ampak tudi vodilni na svojih področjih.«

Rudi Pajntar, direktor Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP) Tovarne prihodnosti, je povedal več o prebojnem področju in vplivu teh aktivnosti za razvoj Slovenije. Pametna tovarna je povezava ljudi, strojev, poslovanja in prebojnih tehnologij, kar je zelo kompleksno. »Pametna tovarna zmanjšuje stroške na dolgi rok, zato je to velika spodbuda, da se podjetja tega lotijo dolgoročno. Če uspemo še naprej sodelovati tako kot doslej, bomo zgradili še marsikaj. V prihodnje bomo skušali priključiti še nove tehnologije,« je dodal Pajntar.

Katere korake pametne specializacije je Slovenija že opravila in kakšni so načrti za prihodnost, je pojasnil dr. Peter Wostner, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije, SVRK. Dejal je, da je digitalna transformacija za Slovenijo trenutno ena najpomembnejših tem in izpostavil izjemen pomen in doprinos demonstracijskega centra kot primera dobre prakse.