Rezultati študije, ki jo je izvedla skupina slovenskih raziskovalcev iz treh ustanov (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; Celica, biomedicinski center in Kemijski inštitut), so odprli nov vpogled v delovanje ketamina na celični in molekulski ravni. Ta predstavlja nove možnosti za razvoj hitro delujočih antidepresivnih zdravil.

Datum objave: 31.07.2019

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Rezultati študije, ki jo je izvedla skupina slovenskih raziskovalcev iz treh ustanov (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; Celica, biomedicinski center in Kemijski inštitut), so odprli nov vpogled v delovanje ketamina na celični in molekulski ravni. Ta predstavlja nove možnosti za razvoj hitro delujočih antidepresivnih zdravil.

Ketamin se že zelo dolgo uporablja kot anestetik v medicini in veterini. Pri nizkih koncentracijah deluje presenetljivo hitro, le en odmerek ima zelo ugodne in dolgotrajne učinke pri zdravljenju depresivnih motenj. To odkritje je zbudilo izredno zanimanje v psihiatriji, kjer učinkovitih, hitro delujočih antidepresivnih zdravil ni na razpolago. Kakšen je mehanizem antidepresivnega delovanja ketamina, ki se uporablja tudi rekreativno kot prepovedana droga, je bilo nejasno.

Prevladujoča teza o antidepresivnem delovanju ketamina v znanstveni literature je, da je ketamin antagonist glutamatnih receptorjev NMDA na nevronih. Predhodne raziskave slovenskih raziskovalcev so pokazale, da ketamin v nizkih, subanestetičnih, dozah učinkuje tudi na astrocite, tip celic nevroglije, to so ne-nevronske celice. Te po številu v možganski skorji človeka prekašajo nevrone. Celice nevroglije, ki imajo homeostatično, podporno vlogo za nevronske mreže, so bile raziskovalno prezrte skoraj stoletje, le v zadnjih dveh desetletjih se je raziskovanje njihove vloge v delovanju možganov povečalo. K temu so prispevali tudi raziskovalci v Sloveniji.