Datum objave: 11.10.2019
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Vabljeni na predstavitev in ogled rokopisa partiture Beethovnove Šeste simfonije z njegovimi lastnoročnimi pripisi. Gre za delo, že vrsto let buri duhove in znanstvene razprave. Predstavitev bo v Viteški dvorani Križank, v petek, 18. oktobra 2019, ob 12. uri.
Letos mineva 200 let, odkar je Ludwig van Beethoven, eden največjih skladateljev in ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini glasbe, pustil svoj osebni pečat tudi v Ljubljani. V odgovoru Filharmonični družbi na imenovanje za častnega člana je obljubil, da bo v Ljubljano v znak hvaležnosti poslal "eno svoje, še neobjavljeno delo". Iskanje skrivnostnega dela že vrsto let buri duhove in znanstvene razprave. V arhivu Filharmonične družbe se je ohranil rokopis partiture Beethovnove Šeste simfonije z njegovimi lastnoročnimi pripisi, ki je danes shranjen med zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. V počastitev obletnice dogodka je v sodelovanju Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG), Založbe Univerze na Primorskem (UP) in Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) izšla znanstveno-kritična izdaja Beethovnove "Pastoralne", ki bo predstavljena v petek, 18. oktobra, ob 12. uri v Viteški dvorani Križank. Spregovorili bodo dekan UL AG prof. Marko Vatovec, ravnatelj NUK Viljem Leban, glavni urednik Založbe UP dr. Jonatan Vinkler ter avtorji strokovnih prispevkov dr. Jernej Weiss, dr. Alenka Bagarič in prof. Uroš Lajovic. Poleg Beethovnove glasbene podlage v izvedbi Simfoničnega orkestra UL AG in manjše pogostitve bodo lahko gosti izjemoma uživali v prisotnosti izvirnega dokumenta s skladateljevim rokopisnim pečatom, ki bo ob tej priložnosti za kratek čas postavljen na ogled.
»Ludwig van Beethoven je v pismu z dne 4. maja 1819 stopil v osebni stik z Ljubljano in z njenim bogatim glasbenim življenjem s starodavno tradicijo, ki sega globoko v srednji vek. Toplo se je zahvalil za diplomo ob izvolitvi v častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani, ki so mu jo izročili 15. marca istega leta na Dunaju kot takrat najslavnejšemu živečemu skladatelju. Njegova dela so bila v Ljubljani že do tedaj izvajana s skoraj podobno vnemo kot v skladateljevem domačem mestu Dunaju. V ospredju torej ni bilo laskanje skladateljskemu imenu, ki bi si ga Ljubljančani želeli imeti kot trofejo v naboru drugih do tedaj v častni knjigi družbe zbranih zvenečih imen, marveč so želeli na oseben način zapečatiti trdnejšo vez s skladateljem in – predvsem pa – z njegovo slogovno smerjo v glasbi, ki ji je Beethoven tedaj nakazoval smer,« zapiše Ivan Florjanc v predgovoru k izdaji. »V takšen okvir se je v Ljubljani umestila tudi Beethovnova Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68, "Pastoralna".«
Pismo skoraj pol stoletja ni bilo deležno nobene pozornosti, dokler ni nanj opozoril ljubljanski zdravnik in kronist družbe Friedrich Keesbacher. Nato je vrsto let zavzemalo častno mesto v arhivu, dokler ga niso po vojni skupaj z drugimi zakladi prodali v Švico, od koder je nazadnje prispelo v Beethovnov arhiv v Bonnu. Skupaj s prepisom partiture Simfonije št. 6 s skladateljevimi lastnoročnimi pripisi tvori edinstven dokaz o transnacionalnem značaju evropske kulture in umeščenosti Ljubljane na glasbeni zemljevid Evrope. Znanstveno kritična izdaja Beethovnove Šeste simfonije je nastala v istem duhu povezovanja, izmenjave znanja in idej, kot je botroval podelitvi častnega članstva znamenitemu skladatelju in celotni epizodi, ki je sledila. Je plod znanstvenoraziskovalnega kot tudi organizacijskega sodelovanja treh različnih, a komplementarnih ustanov – UL AB, Založbe UP in NUK – v želji, da bi zakladi, iz katerih je slovenska ustvarjalnost črpala svojo samozavest, to vlogo opravljali še naprej.
Foto: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljana