Datum objave: 05.12.2019

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Univerza v Ljubljani je svoj 100. rojstni dan obeležila s Slavnostno akademijo v Cankarjevem domu. Slovesnost je zaznamovalo najvišje državno odlikovanje, ki ga je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ob tej priložnosti vročil rektorju Univerze v Ljubljani prof. dr. Igorju Papiču. 

Jubilejno leto najstarejše in največje univerze v Sloveniji je bilo obogateno s številnimi dogodki – ti bodo segali še v junij 2020 -, osrednji pa se je zaključil prav 3. decembra, na njen 100. rojstni dan. Slavnostna akademija v Cankarjevem domu, ki so si jo poleg gostov v Gallusovi dvorani lahko ogledali tudi gledalci nacionalne televizije v neposrednem prenosu, se je začela še posebej slovesno. Častni pokrovitelj dogodka predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Univerzi v Ljubljani ob stoletnici obstoja vročil najvišje državno odlikovanje: red za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter za vrhunske dosežke na področju znanosti in izobraževanja.

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so zaslužni za nastanek te univerze, njen obstoj in razvoj. Poudaril je, da je Univerza v Ljubljani skozi zgodovino, tudi v manj naklonjenih časih, ostala osredotočena na aktualne evropske ter svetovne raziskovalne in humanistične teme in jih vselej obravnavala celostno: v luči narave, družbe in posameznika. »Prepričan sem, da je znanje največji potencial Slovenije. Samo znanje nam lahko zagotovi razvoj, ki bo Slovenijo postavil ob bok najuspešnejšim.« Kljub najširši dostopnosti študija pa ima slovenska družba še vedno težave pri razumevanju univerze kot avtonomnega, svobodnega laboratorija znanja, veščin in razmisleka, tudi kritičnega, je med drugim v svojem govoru povedal rektor.

Slavnostni govorec prof. dr. Frederick Duncan Michael Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor Univerze v Ljubljani, je izpostavil, da tudi majhni narodi, kot je slovenski, lahko prispevajo k znanosti in tehnologiji sveta ter da je ustvarjanje znanstveno in tehnološko izobraženega dela prebivalstva vedno bolj nujen cilj, saj je to pogoj za gospodarstvo, zasnovano na sodobni tehnologiji. »Če nam je všeč ali ne, svet se hitro spreminja in razvoj, kot je umetna inteligenca, robotika, samovozeča vozila in »blockchain«, je na pohodu. Močno verjamem, da ima univerza bistveno vlogo dajanja orodij priložnosti talentiranim mladim ljudem, da si predstavljajo in zgradijo prihodnost,« je prepričan. Verjame, da je ključna vloga univerze v tem, da študente nauči razmišljati po svoje in da morda vnesejo sveže ideje za rešitve današnjega sveta. 

Umetniški program Slavnostne akademije, ki je nato sledil, je bil zasnovan kot celovit umetniški dogodek, katerega avtorji in izvajalci so bili študenti, člani in diplomanti Univerze v Ljubljani. Sedemdelna kompozicija z naslovom SEDEM POTI K POZORNOSTI je bila utemeljena na konceptu sedmih liberalnih umetnosti in realizirana v skladbi, orkestralni suiti z naslovom SEPTEM ARTES LIBERALES, ki jo je posebej za to priložnost ustvaril študent Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Leon Firšt. Skladbo so krstno izvedli trije študentski orkestri Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani: simfonični orkester, razširjena tolkalna zasedba in jazz big band. V glasbeno kompozicijo so bila vključena besedila slovenskega pesnika Srečka Kosovela, ki je med letoma 1922 in 1926 prav tako študiral na tedaj novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani.

Vsebinska vodila prireditve so izhajala iz dokumenta Poslanstvo Univerze v Ljubljani (1996), v katerem so izpostavljene temeljne vrednote sodobne univerze, od upoštevanja tradicije do akademske avtonomije, od raziskovalne odličnosti do etičnih pristopov k poučevanju, njihov skupni imenovalec pa je vztrajna pozornost, ki jo vsi udeleženci v študijskih procesih posvečajo drug drugemu, svojemu delu in svetu okoli nas. Pozornost je obenem vzvod, s katerim univerza vzpostavlja kritičen odnos do lastnega dela in do dogajanja v slovenski družbi, človeških skupnostih in naravi.

Prireditev je režiral Mare Bulc, scenarij za umetniški program je napisal Primož Vitez. Sodelovali so še scenografka Petra Veber, kostumografka Sanja Grcić, dirigent Simon Dvoršak, avtorja vizualnih grafik Luka Umek in Emil Kozole ter soavtorica Akaša Bojić, kot solisti pa so nastopili Bojan Gorišek (klavir), Mojca Bitenc (sopran), Jožica Avbelj (igralka), Tamara Avguštin (igralka) in Leja Jurišić (plesalka).

Foto utrinke s podelitve si lahko ogledate tukaj.
Avtor vseh fotografij je STA.