Datum objave: 19.12.2019

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Na Univerzi v Ljubljani smo predstavili najodličnejše raziskovalne dosežke v letu 2019. Največja in najstarejša univerza v Sloveniji, ki praznuje stoletnico obstoja, v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov. 

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je v luči stoletnice spomnil, da je bil že prvi rektor Univerze v Ljubljani, matematik dr. Josip Plemelj, močno predan raziskavam: »Z rešitvijo Riemann-Hilbertovega problema leta 1908 in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike v začetku 20. stoletja. Ko je leta 1919 postal prvi mož novoustanovljene univerze, je zaradi svojega slovesa pritegnil domače in tuje izobražence ter znanstvenike. Raziskovalna dejavnost je tako od samega začetka vpeta v delovanje Univerze v Ljubljani.« Po številu raziskovalnih projektov se danes Univerza v Ljubljani uvrščamo v sam vrh univerz in raziskovalnih organizacij iz novih držav članic Evropske unije (EU 13). Je tudi edina slovenska univerza s pridobljenimi projekti Evropskega raziskovalnega sveta, znanstveniki Univerze v Ljubljani se uvrščajo v sam svetovni vrh. »Od skromnih začetkov smo torej prišli zelo daleč, predvsem zaradi raziskovalne dejavnosti. Čeprav je jasno, da je raziskovalno delo eden od temeljev za razvoj družbe in države, pa imamo ves čas občutek, da se država tega ne zaveda, kar izkazujejo finančna sredstva, ki jih namenja za raziskovanje. Kljub temu naša univerza krepi raziskave, saj dobro vemo, da lahko le z ustvarjanjem novega znanja študentom ponudimo tisto, česar ne morejo dobiti drugje,« je še dejal rektor. 

Letošnja osrednja govornica na predstavitvi najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani je bila mlada raziskovalka na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Janja Mirtič, prejemnica štipendije L'Oréal-Unescovega programa Za ženske v znanosti, namenjene obetavnim mladim slovenskim raziskovalkam na začetku kariere. V okviru svojega doktorskega študija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani razvija nove in napredne dostavne sisteme za zdravilne učinkovine in probiotične bakterije. V svojem govoru je podarila dve stvari; pomen vzornikov in približevanje znanosti laični javnosti. »Sama sem imela v času izobraževanja veliko srečo, da sem bila obkrožena s številnimi odličnimi in odločnimi ženskami – učiteljicami, profesoricami in mentoricami. To me je spodbudilo, da sledim njihovemu zgledu, in vedno sem si prizadevala povzemati njihove najboljše lastnosti: modrost, radovednost, odločnost, a vseeno prijaznost in človeškost. Še posebej bi rada omenila pokojno mentorico prof. Sašo Baumgartner, profesorico Farmacevtske tehnologije, področja, na katerem zdaj raziskujem tudi sama. Prof. Baumgartnerjeva je vedno predavala s strastjo in nam, študentom, vedno kazala praktične primere, s čimer je težko dojemljive koncepte naredila bolj plastične in tako lažje razumljive. Bila je tudi ena redkih profesoric, ki nam je predstavljala svoje raziskovalne rezultate, težave pri raziskovanju, razliko med 'primeri iz knjige' in dejanskimi rezultati. S tem je pokazala realno plat raziskovanja in tako poudarila, da so negativni rezultati prav tako rezultati ter da se je iz vsakega poskusa moč naučiti nekaj novega, kar na koncu vodi do uspešnega raziskovalnega dela,« je dejala Mirtičeva. Poudarila je tudi promocijo znanosti in znanstvenih dosežkov v splošni javnosti: »V času, ko vsi radi zategujejo pas stvarem, ki jih ne razumejo, je naša dolžnost, da sami izpostavimo pomembnost in pomen tega kar delamo.« Kot je dejala Mirtičeva, je dolžnost vseh tistih, ki so posvetili življenje napredku znanosti in družbe, da svojo ljubezen do raziskovanja aktivno in s strastjo širijo med mlajšimi generacijami in v javnosti. 

Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2019 je delovna skupina, ki jo je imenovala Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani, upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, izkazano s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor sta vplivala tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe. Komisija je vse predloge obravnavala enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne. 

Foto utrinke s podelitve si lahko ogledate tukaj. 

Avtor vseh fotografij je Foto studio NORA. 

Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2019: 

  1. Mehanizem prepoznave objektov s pomočjo zaznave polarizirane svetlobe
    Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: Andrej Meglič, Primož Pirih, Aleš Škorjanc, Marko Kreft, Gregor Belušič (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Marko Ilić (Univerza Sokendai na Japonskem), Martin F. Wehling (Air Force Research Laboratory (AFRL), ZDA)
     
  2. Viden prispevek k znanju o stalnem inoviranju
    Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: Miha Škerlavaj (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), Spencer Harrison (INSEAD), Arne Carlsen (BI Norwegian Business School)
     
  3. Nov pristop k izboljšanju ločljivosti slikovnih podatkov z uporabo umetne inteligence
    Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: Vitomir Štruc, Klemen Grm (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani), Walter Scheirer (Univerza Notre Dame, ZDA)
     
  4. Pomemben korak k bolj učinkoviti imunoterapiji pri alergiji na čebelji strup
    Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: Abida Zahirović, Borut Štrukelj, Mojca Lunder (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani), Ana Koren, Peter Kopač, Peter Korošec (Univerzitetna bolnišnica Golnik)
     
  5. Voda je kletkasta tekočina
    Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
    AVTORJA: Tomaž Urbič (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani), Ken A. Dill (State University of New York at Stony Brook)
     
  6. Izdelava novega filozofskega pojma “disparitete”
    Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTOR: Slavoj Žižek Krečič
     
  7. Revolucionarni dosežek na področju samoobravnave krvnega sladkorja
    Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORJA: Tadej Battelino, Klemen Dovč
     
  8. Razvoj postopka izdelave prve trajnostne negorljive tekstilije iz poliamida 6
    Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: Jelena Vasiljević, Barbara Simončič, Andrej Demšar, Barbara Golja, Mirjam Leskovšek, Vili Bukošek (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Marija Čolović, Ivan Jerman, Matic Šobak (Kemijski inštitut)
     
  9. Tudi iz egoizma se razvijejo pozitivne okoljske vrednote
    Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: Gregor Torkar, Urša Krašovec (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani), Franz X. Bogner (Univerza v Bayreuthu)
     
  10.  Membranske nanostrukture so pomemben dejavnik pri interakciji celic z okolico
    Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani
    AVTORJI: Miha Fošnarič, Veronika Kralj-Iglič (Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani), Aleš Iglič in Samo Penič (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani), Brian R. Graziano, Jason P. Town, Tamas L. Nagy, Nir Gov, Alba Diz-Muñoz in Orion D. Weiner (sodelavci iz tujine)