Datum objave: 13.02.2020
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) vabi v četrtek, 20. februarja 2020, ob 11.00 (predavalnica 18 na Filozofski fakulteti UL) na Slovesnost ob 100. obletnici Oddelka za zgodovino UL FF.
Oddelek za zgodovino slovesnost pripravlja ob obletnici prvega predavanja na Historičnem seminarju, ki je potekalo 19. februarja 1920, in ki ga je izvedel Ljudmil Hauptmann. Slavnostni govornik na slovesnosti bo zaslužni profesor UL FF, zgodovinar prof. dr. Dušan Nečak. Na slovesnosti bodo prikazani odlomki iz filma o 100-letnici oddelka, ki je nastal v lastni produkciji. V kulturni program in vodenje slovesnosti so vključeni študenti UL FF.
Ko je 19. februarja 1920 v dvorcu nekdanjega kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu pred študente zgodovine stopil Ljudmil Hauptmann, se je začelo novo obdobje v razvoju zgodovinske stroke na Slovenskem. Če so pred tem generacije študentov, ki so se želele posvetiti grški muzi Klio, odhajale po znanje zlasti na Dunaj in Gradec, se je z oblikovanjem študijskega programa za zgodovino začela »domača« formacija bodočih zgodovinarjev.
Seminar za zgodovino, kot se je sprva imenoval oddelek, je predstavljal izhodišče tako za kvantitativni kot kvalitativni preskok v zgodovinski stroki na Slovenskem. Poleg lažje dostopnosti študija in s tem širitve strokovne javnosti je ustanovitev seminarja omogočila študij zgodovine v slovenskem jeziku ter posledično prispevala k zavestnemu oblikovanju slovenske strokovne terminologije na področju zgodovinopisja. Še pomembnejši vidik, ki je za prvo polovico dvajsetega stoletja bil skoraj bistven, pa je predstavljalo dejstvo, da je slovenski narod in prostor na ta način postal osrednji predmet raziskovanj. V času, ko je bila vloga zgodovine v pretežni meri podrejena krepitvi narodne identitete, je bil ta korak še toliko pomembnejši.
Za prvega profesorja v seminarju je bil leta 1920 imenovan Ljudmil Hauptmann, ki je zasedel stolico za občo zgodovino srednjega veka in starejšo slovensko zgodovino. Kmalu sta se mu pridružila še Nikola Radojčić kot profesor za zgodovino Srbov in Hrvatov ter Nikolaj Mihajlović Bubnov, ruski begunec iz Kijeva, sicer pa medievist svetovnega slovesa, kot profesor za antično zgodovino. Leta 1923 je Historični seminar dobil še prvega asistenta Ernesta Turka, ki pa je to funkcijo opravljal le do 1927, ko je bilo njegovo asistentsko mesto zaradi racionalizacije ukinjeno.
Število stolic je skoraj dvajset let ostalo nespremenjeno, menjali so se samo njihovi nosilci. Ljudmila Hauptmanna je leta 1926 nasledil Milko Kos. Nikolaj Bubnov se je 1924 upokojil, antično zgodovino pa je prevzel arheolog Balduin Saria. Šele leta 1937 se jim je sprva kot privatni docent, leto dni kasneje pa kot polno zaposleni docent pridružil Fran Zwitter, ki je prevzel predavanja iz obče zgodovine novega veka in hkrati začel predavati slovensko zgodovino od 16. stoletja naprej.
Druga svetovna vojna je pomenila močno zarezo v razvoju seminarja. Ob začetku vojne leta 1941 je v Beograd odšel Nikola Radojčić, nekaj mesecev kasneje se je v Gradec umaknil Balduin Saria, Fran Zwitter je bil 1942 najprej zaprt, nato pa konfiniran v Italijo. Na fakulteti je tako med vojno ostal samo Milko Kos, ki sta se mu pridružila še Eugenio Duprè – Theseider in Vojeslav Mole. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je bila ljubljanska univerza zaprta, predavanja se niso izvajala, možno je bilo zgolj opravljati izpite.
Seminar je bil po drugi svetovni vojni izpostavljen mnogim organizacijskim in pedagoškim spremembam, kar se zrcali tudi v pogostem menjavanju imena. Dotedanji Historični seminar se je 1948 preimenoval v Institut za zgodovino, 1962 v Oddelek za zgodovino, 1975 v PZE (pedagoško znanstvena enota) za zgodovino, dokler ni 1982 dokončno dobil današnje ime Oddelek za zgodovino.
Iz uvoda v: Oddelek za zgodovino: 1920–2010: ob devetdesetletnici / [uredila Janez Mlinar in Mitja Ferenc]. - Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, avtor uvoda: dr. Janez Mlinar