Datum objave: 04.03.2020

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Vabljeni na 22. Festival dokumentarnega filma, ki bo potekal od 11. do 18. marca 2020.  V ospredju bodo tematike, kot sta delovna etika v ekstremnih razmerah in zavezanost poklicu ne glede na finančno izravnavo. Festival dokumentarnega filma vsako leto prinese pregled najboljšega iz sodobne produkcije dokumentarnih filmov.

Kakšne vsebine se obetajo letos? Kaj je večja hvalnica življenju in poklicu kot jedro zdravniškega osebja, ki v vse bolj porušenem Alepu vztraja v improvizirani podzemni bolnišnici (Za Samo)? Ali izraelska odvetnica Lea Cemel, ki že pol stoletja proti vsem pričakovanjem trmasto brani zapostavljene in sistematično onemogočene palestinske stranke (Odvetnica)? Ali filipinske čistilke, ki se pred selitvijo v tuje delovno okolje psihično pripravljajo na negotovost in odtujenost od doma in družine (Delo v tujini)? Ali britanski novinar Robert Frisk, ki je celotno poklicno pot posvetil poročanju z vojnih žarišč (To ni film)? Ali še ena ekipa novinarjev, ki vztrajno razkriva grozljivo korupcijo in srednjeveške razmere v romunskem zdravstvenem istemu (Kolektiv)? Ali makedonska čebelarka, ki je v slabem letu postala svetovna senzacija, nominirana za oskarja, ter ki se v hribovitem ruralnem okolju oklepa tradicionalnih metod in zlatega pravila čebelarstva (Medena dežela)?

Svet seveda ni zgolj lep in optimističen, čeprav si nekateri to domišljajo, npr. sodobni najstniški influencerji (Čeljust), ki bi ob morebitni instantni slavi res lahko čez noč postali kreteni, o čemer govori duhovit kanadski dokumentarec Teorija o kretenih. Tisti, ki so prestopili mejo, zdaj kontemplirajo zločin in kazen, eni v litovskih zaporih (Vzorno vedenje), drugi po vrnitvi na prostost v neapeljskih predmestjih (Hči camorre). Kult osebnosti je komunističnim trinogom prinesel slavo tudi po smrti (Državniški pogreb), drugim je omogočil, da so se distancirali od kontroverznih političnih polemik in sodbo prepustili ulici (Primer Makavejev). Umetniki praviloma nočejo govoriti o sebi in svojem delu, toda Andrej Tarkovski je to počel, strastno in jasno, celo religiozno (Filmska molitev).

Festival dokumentarnega filma