Datum objave: 06.03.2020
Kategorija: Aktualno na Univerzi
»Enakopraven svet je opolnomočen svet.« To je tema letošnjega mednarodnega dneva žensk, ki ga praznujemo že od leta 1911, čeprav je takrat praznovanje potekalo 19. marca. Sporočilo je jasno – enakopravnost je pogoj za družbeni in gospodarski razvoj. Zadnje poročilo Svetovnega ekonomskega foruma ugotavlja, da so v Sloveniji najmanjše razlike med ženskami in moškimi na področju izobraževanja. Na Univerzi v Ljubljani je med študenti 60 odstotkov žensk in 40 odstotkov moških, razmerje med spoloma pa je med zaposlenimi na Univerzi v Ljubljani uravnoteženo –53 odstotkov je žensk in 47 moških.
Dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk nosi sporočilo doseganja enakih možnosti na vseh področjih delovanja. Zadnje poročilo Svetovnega ekonomskega foruma (januar 2020), ki meri vrzel med spoloma v politiki, gospodarstvu, izobraževanju in na področju zdravja v 153 državah, uvršča Slovenijo na 36. mesto. Najmanjša razlika v enakih možnostih žensk in moških je na področju izobraževanja, sledi področje zdravja, nato gospodarstvo, na zadnjem mestu je politika.
Na Univerzi v Ljubljani je na prvi in drugi stopnji študija približno 60 odstotkov študentk in 40 odstotkov študentov, na tretji stopnji pa približno 55 odstotkov študentk in 45 odstotkov študentov. Razmerje med spoloma je med zaposlenimi na Univerzi v Ljubljani približno enako, in sicer 53 odstotkov je žensk in 47 odstotkov moških. Kljub temu na akademskih položajih prevladujejo moški. Med raziskovalkami/raziskovalci ter visokošolskimi učiteljicami/učitelji in sodelavkami/sodelavci že sto let prevladujejo moški. Vendar pa se zadnjih deset let delež moških med visokošolskimi učitelji zmanjšuje, razmerje med asistentkami in asistenti je približno pol-pol, tako da je struktura po spolu v vseh nazivih vse bolj uravnotežena.
Še vedno moški prevladujejo na vodilnih položajih. Le šest članic Univerze v Ljubljani od 26 vodijo dekanje. V stoletni zgodovini Univerze v Ljubljani smo imeli le eno rektorico prof. dr. Andrejo Kocijančič, ki je z mandatom nastopila leta 2005, prvo prorektorico prof. dr. Alenko Šelih pa smo imeli leta 1988. Prvo dekanjo izmed članic Univerze v Ljubljani je imela Filozofska fakulteta; to je bila prof. dr. Alma Sodnik. Prva ženska, ki je poučevala na Univerzi v Ljubljani, pa je bila Irka Fanny Susan Copeland. V Ljubljano je prišla leta 1922 in ostala do smrti. Bila je lektorica za angleški jezik in literaturo na takratni Filozofski fakulteti naše univerze. Še ena pomembna ženska iz zgodovine Univerze v Ljubljani je bila Ana Mayer, ki je prejela prvi doktorski naziv na Univerzi v Ljubljani. Univerza je bila v tistih časih »moška« institucija in tudi položaj žensk v širši družbi je bil podrejen moškim. Ob tem je zanimiv tudi podatek, da je bila prva Slovenka, ki je doktorirala, Marija Urbas, in sicer leta 1906 na Univerzi v Gradcu. Takrat namreč še ni bilo slovenske univerze.
Ob 8. marcu bi se morali vsi zavedati, da je to praznik, ki ni pomemben le za ženske, ampak za celotno družbo in ves svet, saj je le enakopraven svet opolnomočen svet.
Vsem ženskam čestitamo ob tem pomembnem mednarodnem prazniku.