Datum objave: 17.06.2020

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Ljubljana, 17. junija 2020 - Nemška akademska služba za izmenjavo (DAAD) ter ugledni evropski strokovnjaki, vodstva visokošolskih ustanov in organizacij pozivajo univerze in politike, naj okrepijo evropski visokošolski prostor. Pred obletnico Bolonjske deklaracije podpisniki Eberbachske izjave, med katerimi je tudi rektor Univerze v Ljubljani, poudarjajo, da je evropski visokošolski prostor v turbulentnih časih, v katerih živimo, postal ključni dejavnik stabilnosti. V izjavi podpisniki pozivajo h krepitvi evropskega visokošolskega prostora, vzpostavljenega junija 1999 z Bolonjsko deklaracijo, in k obrambi skupnih evropskih vrednot kot temelja visokega šolstva. 

Leta 2019 sta DAAD in Zveza za akademsko sodelovanje (ACA) pozvala evropska visokošolska vodstva, profesorje, raziskovalce in oblikovalce politik naj razmislijo o stanju vrednot v evropskem visokem šolstvu. V samostanu Eberbach v Nemčiji so podpisali izjavo, s katero pozivajo univerze in politike naj v evropskem visokošolskem prostoru, znotraj nacionalnih visokošolskih sistemov in posameznih institucij, ustvarijo okolje, zasnovano tako, da bo prispevalo h krepitvi evropske identitete pri spoprijemanju s trenutnimi izzivi. Visokošolsko izobraževanje mora zagotavljati kompetence, veščine in znanja ter pomagati mladim ljudem, da postanejo zreli in odgovorni državljani. Hkrati mora vsak visokošolski študijski program gojiti akademsko in raziskovalno integriteto ter s tem krepiti sposobnost in voljo za etično refleksijo ter kritično analizo.

»Želimo, da Eberbachska izjava prispeva k uresničitvi Macronove ideje o 'Evropi, ki nas ščiti'. Evropski visokošolski prostor je odlična osnova za uresničitev te ideje, saj mladim omogoča, da razvijejo evropsko identiteto in se lahko počutijo kot evropski državljani,« je dejal predsednik DAAD prof. dr. Joybrato Mukherjee. »Ta visokošolski prostor trenutno temelji na skupnih vrednotah, ki združujejo temeljne družbene ter akademske vrednote. Ta kombinacija, ki je v svetovnem merilu skoraj edinstvena, je zelo privlačna za študente in strokovnjake ter je hkrati del evropskega modela uspešnosti. Glede na nekatera dogajanja v državah članicah je treba temeljne evropske vrednote zagovarjati tudi znotraj Evropske unije. Univerze so v tem pogledu odgovorne do družbe in demokracije,« je še povedal Mukherjee.

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič dodaja: »Vrednote evropskega visokošolskega sistema, za katere se zavzemamo podpisniki Eberbachske izjave, bi morale postati osnova za delovanje celotnega evropskega visokošolskega prostora in bi morale biti vključene tudi v študijske programe. Vloga vsake univerze in visokošolskega sistema je, da vzgaja kritično misleče ljudi, ki bodo v prihodnosti s svojimi idejami, dognanji in produkti prispevali k razvoju družbe. Zato jih moramo že danes učiti reševati probleme, ki jih sploh še ne poznamo. Spodbujati jih moramo k razmišljanju, ki bo temeljilo na omenjenih vrednotah.«

Podpisniki Eberbachske izjave z njo podpirajo ključne cilje Bolonjske deklaracije. V besedilu, slovesno sprejetem 19. junija 1999, je daljnovidno zapisano: »Evropa znanja je danes splošno priznana kot nenadomestljiv dejavnik družbene in človeške rasti ter nepogrešljiv del prizadevanja za utrditev in bogatenje evropskega državljanstva. To bo svojim državljanom zagotovilo kompetence, potrebne za soočanje z izzivi novega tisočletja, skupaj z zavedanjem o skupnih vrednotah in pripadnosti skupnemu družbenemu in kulturnemu prostoru.« 

Eberbachsko izjavo si lahko preberete na tukaj.