Datum objave: 02.12.2020

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Nekdanji rektor Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor dr. Radova Stanislav Pejovnik ter prof. dr. Tamara Lah Turnšek sta prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Prof. dr. Katarina Čufar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in predavatelj na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter izr. prof. dr. Lara Lusa z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa so prejeli Zoisovo priznanje za pomembne dosežke. Prof. dr. Janez Trontelj s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo.

Zoisove nagrade in priznanja so najvišja državna priznanja na področju znanosti in raziskovanja, ki jih podeljuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Puhove nagrade in priznanja pa prejmejo posameznice ali posamezniki, ki so zaslužni za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke ter uporabo znanstvenih izsledkov vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso.

Nekdanji rektor Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor dr. Radova Stanislav Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrado za življenjsko delo, je na področju znanosti pustil sled v teoriji sintranja v prisotnosti tekoče faze, ki je osnovna tehnologija za pripravo keramičnih izdelkov od opek do izjemno kompleksnih elementov v elektrotehniki. Pred skoraj tridesetimi leti je okrog sebe izbral skupino mladih in z njimi začel v Sloveniji pionirsko delo na področju litijevih baterij. Danes je Slovenija tudi po njegovi zaslugi med vodilnimi na svetu. »V svojem bistvu je raziskovalec in učitelj, ki je imel to srečo, ali pa modrost, da je okrog sebe vedno zbral izjemno nadarjene in motivirane mlade ljudi,« je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo in nosilka predmeta Biokemija raka na magistrskem študijskem programu Biokemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskovalno delo na področju proučevanju molekularnih mehanizmov, ki vodijo do nastanka in napredovanja malignih bolezni. »Bila je med prvimi, ki so dokazali pomembno vlogo proteoliznih encimov pri raku in dokazovala, da porušeno ravnotežje med njimi in njihovimi zaviralci med drugim omogoči tumorskim celicam tudi, da vdrejo v okoliška tkiva in tvorijo zasevke,« je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Prof. dr. Katarina Čufar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke za razvoj dendrokronologije in znanosti o lesu. »S sodelavkami in sodelavci doma in po svetu proučujejo nastajanje lesa v drevesih. Ko les nastaja, beleži tudi vremenske razmere in zato predstavlja poseben zapis preteklih dogodkov. Te zapise proučuje dendrokronologija, ki jo danes tudi po zaslugi prof. Čufar lahko v Sloveniji uporabljamo za ugotavljanje starosti lesa ter originalnosti in vrednosti lesenih predmetov, kot so na primer glasbeni inštrumenti. S pomočjo dendrokronologije so ugotovili, kdaj natančno so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji,« je zapisano v obrazložitvi priznanja.

Prof. dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je prejel Zoisovo priznanje za prispevek k svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo. »Na področju ravnanja z znanjem je s sodelavci pomagal vzpostaviti novo raziskovalno področje skrivanja znanja. Pomembna so tudi njegova dognanja na področju proučevanja inovacijskih procesov, kjer je raziskal ravnanje medijske korporacije Marvel. Slednja je dosegla visoko stopnjo uspešnosti svojih filmov z ustvarjanjem ravnovesja med novimi pristopi in zadostnim zadržanjem kontinuitete s prejšnjimi. Pokazal je, da je treba za stalno in uspešno inoviranje najti pravo ravnotežje med stabilnostjo in spremembami, kar je pomembno tudi za razumevanje procesov kontinuiranega inoviranja na drugih področjih,« je zapisano v obrazložitvi priznanja.

Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in predavatelj na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije. »Dr. Gregor Anderluh se v mednarodnem merilu uvršča med vodilne raziskovalce delovanja proteinov, ki poškodujejo celične membrane. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno v raziskave interakcij proteinov z lipidnimi membranami. Pri tem kot modelne proteine uporablja tiste, ki tvorijo pore in imajo ključno vlogo v mikrobni patogenezi, človeškem imunskem sistemu ali delujejo kot toksini živali. Njegov pomemben dosežek v zadnjih petih letih je opis delovanja citolizinov aerolizinskega tipa s pomočjo tridimenzionalne zgradbe pore toksina lizenina,« je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Izr. prof. dr. Lara Lusa z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je prejela Zoisovo nagrado za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike. »Njeno raziskovalno delo na področju razvoja novih statističnih pristopov pri vrednotenju izsledkov medicinskih študij je prispevek tako k statistični metodologiji kot tudi k interpretaciji izsledkov, še posebej pri statistično zahtevnih opazovalnih študijah. Njene objave segajo od metodoloških do raziskovalnih biomedicinskih, kjer je njena vloga predvsem v ustrezni uporabi statističnega znanja,« je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Prof. dr. Janez Trontelj, starosta slovenske mikroelektronike, predstojnik Laboratorija za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo. »Že več kot 50 let vodi načrtovanje mikroelektronskih vezij. V Silicijevi dolini je vodil raziskovalno skupino, sestavljeno iz slovenskih in ameriških strokovnjakov, ki so načrtovali in izdelali vrsto svetovnih prvencev. Med njimi je bil tudi razvoj prvega mikroračunalnika. Soudeležen je bil torej pri nastajanju najpomembnejše tehnologije tistega časa,« je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Več o letošnjih prejemnicah in prejemnikih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnosti si lahko preberete tukaj.

Iskrene čestitke vsem prejemnicam in prejemnikom nagrad in priznanj.