Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci,

za nami je poldrugo leto življenja in študija v znamenju covida-19, ki pušča sledove na našem individualnem in skupnem življenju. Obseg posledic je širok, za našo univerzo so posebej skrb vzbujajoče psihosocialne stiske, v katerih so se znašli premnogi študenti in študentke. Pedagoški delavci in delavke lahko prispevamo k lajšanju težav, predvsem v smislu razumevajočega odnosa in opogumljanja, bodisi v rednih stikih v predavalnicah bodisi ob drugih kontaktih, kot so govorilne ure ali spletno komuniciranje.

• V predavalnicah: študentke in študenti so morda utrujeni od govora o »koroni«, lahko pa v pogovoru o izkušnjah, ki si jih delijo z drugimi študenti in študentkami ter predavateljicami in predavatelji, najdejo oporo in dodatno moč za premagovanje utrujenosti, stresa in drugih stisk, ki jih je odprlo življenje v kovidnih razmerah.
  
  O tem se je smiselno odkrito pogovoriti. Če je izražena želja, da bi se študentke in študenti o covidu vendarle želeli pogovarjati, si lahko vzamemo nekaj minut časa za splošno refleksijo, deljenje lastnih izkušenj (na primer, kako so prilagoditve na hibridni način izvajanja predavanj vplivale na naše delo), ali preprosto medsebojno spodbudo, da bomo zmogli. Skupaj lahko zastavimo manjše raziskovalne projekte, razstave ali druge inovativne platforme za pogovor in refleksijo.
  
  Lahko tudi preprosto sklenemo, da ne želimo govoriti in da je osredotočanje na študijske vsebine naš način, kako premagovati stiske.

• V individualnih pogovorih: če se na nas obrnejo študentke, študenti, ki pri sebi ali svojih kolegih in kolegicah zaznavajo znamenja duševne stiske, izčrpanosti ali brezvoljnosti, bodimo most do strokovnega pogovora. Na Univerzi v Ljubljani trenutno delujejo tri psihosocialne svetovalnice (povezava), na voljo so gradiva z napotki za ukrepanje in povezavami do ustreznih centrov pomoči (povezava).

Pri vseh oblikah pedagoškega dela upoštevajmo, da so med nami študentke in študenti s specifičnimi doživljanji življenja v času covida ter da prihajajo iz različnih okolij, ki se na razmere odzivajo različno.

S sočutnimi odzivi s prilagoditvami študijskih obveznosti, ki pa so v skladu z univerzitetnimi pravili, npr. oddajni roki, skrbna obravnava študentov in študentk s posebnimi potrebami ter vse ostale oblike odzivnosti – ki ne posegajo v samo kakovost študijskega procesa, ne prekoračujejo načel spoštovanja zasebnosti in ne presegajo našega strokovnega znanja – bomo soustvarjali prijazno in podporno akademsko okolje, ki ga danes bolj kot kdaj koli potrebujemo. To obdobje in naše prilagoditve nam bodo nekoč služili kot spomin na skupno izkušnjo ter opomnik o pomenu sodelovanja, solidarnosti in medsebojne pomoči.

Vodstvo UL