Datum objave: 30.11.2021

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Ljubljana, 29. novembra 2021 – Na Univerzi v Ljubljani smo predstavili najodličnejše raziskovalne dosežke v letu 2021 (kratke predstavitve so v priponki). Največja in najstarejša univerza v Sloveniji je namreč tudi največja znanstveno raziskovalna ustanova v državi. V slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov. S tem se je začel Teden Univerze v Ljubljani, v katerem bomo praznovali 102. rojstni dan, in sicer 3. decembra. Zaradi epidemioloških razmer bodo vsi dogodki potekali prek spleta.

Zahtevana stran/sekcija vsebuje elemente, ki za delovanje potrebujejo uporabnikovo soglasje za shranjevanje piškotkov (vdelane youtube, facebook video vsebine...).

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič je v nagovoru na prvem dogodku v Tednu Univerze dejal, da se država premalo zaveda pomena raziskovanja in prepogosto ne kaže razumevanja, da so v današnjem svetu uspešne tiste države, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj. Vseeno pa se je pred kratkim zgodil pomemben premik, saj je bil po večletnih prizadevanjih pred dobrim tednom v Državnem zboru končno potrjen dolgo pričakovani Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. »Če kdaj, potem je zdaj jasno, kako pomembne so znanstvene raziskave, saj se imamo ravno njim zahvaliti za edino učinkovito orožje proti covidu cepivo. Žal pa se je tudi izkazalo, da veliko ljudi raje verjame lažnim strokovnjakinjam in strokovnjakom kot pa stroki. Tudi to je ena od nalog Univerze v Ljubljani, da povrnemo med ljudi zaupanje v znanost. Tudi zato sem si v tem mandatu zadal med prednostnimi nalogami promocijo komuniciranja znanosti in večjo družbeno vlogo univerze,« je povedal rektor. Izpostavil je prednost Univerze v Ljubljani, ki tudi v mednarodnem merilu velja za redkost; na Univerzi pokrivamo vsa znanstvena področja naravoslovje, tehniko, družboslovje, humanistiko, umetnost in znanosti o življenju: »To pomeni, da se lahko lotevamo s svojim znanjem tudi zapletenih interdisciplinarnih vprašanj, hkrati pa lahko javnosti podajamo strokovna mnenja na praktično vseh področjih znanosti in umetnosti.« Tudi letošnji najodličnejši raziskovalni dosežki zajemajo večino teh področij.

Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2021 je izbrala delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prorektorja za raziskave in razvoj prof. dr. Antona Ramšaka. »Prejeli smo 49 predlogov z 20 članic Univerze v Ljubljani,« je povedal prorektor. Delovna skupina je pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so bili obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Letošnja osrednja govornica na predstavitvi najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani je bila redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in vrhunska znanstvenica na področju lesarstva prof. dr. Katarina Čufar. »Za vrhunski znanstveni dosežek je najprej potrebna ideja, nato pa sledi dolgotrajno, vztrajno delo, ki mora biti dobro organizirano in zahteva ustrezne materialne razmere,« pravi dr. Čufar. Izpostavila je delež zastopanosti raziskovalk med avtorji in avtoricami najodličnejših raziskovalnih dosežkov: »Raziskovalke so zastopane v dobri tretjini, pri polovici dosežkov pa so delo tudi vodile, med njimi so tudi takšne na začetku kariere. Želela bi si, da bi naša Univerza bolj cenila potencial, ki ga predstavljajo znanstvenic, in da bi se zavedala tudi številnih pasti na področju enakih možnosti.« Sicer pa je poudarila, da je biti raziskovalka ali raziskovalec zelo zahtevno delo: »Tisti na bolj stabilnih delovnih mestih se praviloma srečujemo z velikim obsegom pedagoškega dela in pomanjkanjem možnosti za raziskave, tisti na mestih čistih raziskovalk in raziskovalcev pa so pogosto na delovnih mestih za določen čas in odvisni od negotovih projektnih sredstev.« A kljub temu vse žene naprej radovednost, navdušenje in predanost znanosti, brez katere ni napredka.

Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2021
(kratke predstavitve so v
priponki):

  1. Tudi bakterije se izogibajo izmenjavi DNA med sorodniki
    Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

    AVTORICE IN AVTORJI: doc. dr. Polonca Štefanič, asist. Katarina Belcijan, asist. dr. Barbara Kraigher, prof. dr. Rok Kostanjšek, prof. dr. Ines Mandić-Mulec (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), prof. dr. Jasna Kovač (Univerza Penn State), dr. Joseph Nesme, dr. Jonas Stenløkke Madsen, prof. dr. Søren Johannes Sørensen (Univerza v Københavnu), prof. dr. Michiel Vos (Univerza Exeter)
     
  2. Slovensko podzemlje skriva in varuje bogastvo biodiverzitete
    Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

    AVTORICE IN AVTORJI: Špela Borko, mag. ekologije in biodiverzitete, prof. dr. Peter Trontelj, doc. dr. Cene Fišer (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), prof. dr. Ole Seehausen (Univerza v Bernu), dr. Ajda Moškrič (Kmetijski inštitut Slovenije)
     
  3. S strojnim učenjem do boljših napovedi cen električne energije
    Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

    AVTORICA IN AVTOR: prof. dr. Jelena Zorić, prof. dr. Miroslav Verbič (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani)
     
  4. Intimni mediji in tehnološka narava družbenosti
    Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

    AVTORICI: prof. dr. Breda Luthar, prof. dr. Maruša Pušnik (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani)
     
  5. Z novimi antibiotiki nad super odporne bakterije
    Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

    AVTORICE IN AVTORJI: prof. dr. Marko Anderluh, doc. dr. Martina Hrast (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani), znan. sod. dr. Nikola Minovski, Anja Kolarič (Kemijski inštitut), dr. Thomas Germe, dr. Clare E. M. Stevenson, dr. David M. Lawson, Nicolas P. Burton, dr. Judit Vörös, prof. dr. Anthony Maxwell
     
  6. Preboj pri reševanju znamenite Babaijeve domneve
    Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

    AVTORJA: dr. Urban Jezernik (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani), dr. Sean Eberhard (Univerza v Cambridgeu)
     
  7. Nova paradigma za detekcijo vizualnih napak na površinah izdelkov
    Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

    AVTORJI: izr. prof. dr. Danijel Skočaj, Vitjan Zavrtanik, mag. rač. inf., Jakob Božič, univ. dipl. inž. rač. inf., dr. Domen Tabernik, izr. prof. dr. Matej Kristan (Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani)
     
  8. Hegel 250: Too Late?
    Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

    AVTORICE IN AVTORJI: prof. dr. Mladen Dolar (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) ter 14 avtoric in avtorjev: izr. prof. dr. Nadia Bou Ali, Bejrut; prof. dr. Ray Brassier, Bejrut; izr. prof. dr. Luca Illeterati, Padova; prof. dr. Zdravko Kobe, Ljubljana; doc. dr. Bara Kolenc, Ljubljana; izr. prof. dr. Christian Krijnen, Amsterdam; v. zn. sod. dr. Gregor Moder, Ljubljana; prof. dr. Sebastian Rödl, Leipzig; izr. prof. dr. Frank Ruda, Dundee; doc. dr. Jure Simoniti, Ljubljana; dr. Árpád-Andreas Sölter, Goethe-Institut Ljubljana; prof. dr. Klaus Vieweg, Jena; prof. dr. Sven-Olov Wallenstein, Stockholm; prof. dr. Slavoj Žižek, Ljubljana
     
  9. Novo napredno celično zdravilo za imunoterapijo raka prostate
    Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

    AVTORICE IN AVTORJI: raziskovalke in raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ustanove za tkiva in celice – Celica, biomedicinski center, donorskega centra Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Zavoda za transfuzijsko medicino RS
     
  10. Novodobna organska onesnažila lahko obvladamo z algami
    Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani

    AVTORICE IN AVTORJI: dr. Franja Prosenc, prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, doc. dr. Darja Istenič (Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. David Škufca (v času raziskave raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, zdaj zaposlen na Zdravstveni fakulteti UL), prof. dr. Ester Heath (Institut Jožef Stefan), dr. Gianluigi Buttiglieri (Katalonski inštitut za raziskave voda – ICRA)