Ljubljana, 29. 11. 2022 – Univerza v Ljubljani (UL) je na slavnostni seji senata podelila zlate plakete posameznikom in skupinam za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani ter svečane listine mladim visokošolskim učiteljicam in učiteljem ter visokošolskim sodelavkam in sodelavcem za izjemne pedagoške, raziskovalne in umetniške dosežke.

»Smo odlična raziskovalna univerza, kar dokazujejo naši dosežki. Posebej ponosni smo na to, da smo v letošnjem letu pridobili kar štiri nove projekte Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), poleg tega pa še celo vrsto drugih mednarodnih projektov,« je na slavnostni seji senata povedal rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič. V svojem nagovoru je izpostavil, da je osnovno poslanstvo univerze poučevanje in skrb za študente, tudi tiste v stiskah. Udeležence je v tem duhu povabil na dobrodelni koncert v okviru akcije Srčna UL, ki bo 6. decembra v prostorih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Kot slavnostni govorec je navzoče po videozvezi nagovoril prof. dr. Jure Leskovec, redni profesor na Univerzi Stanford. Dr. Leskovec vodi raziskovalno skupino, ki razvija modele za napovedovanje vedenja uporabnikov priljubljenih spletnih storitev.

Zlate plakete za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani so prejeli

Pia Brodnik, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
Sopranistka prof. Pia Brodnik je na svoji bogati umetniški poti poustvarila desetine opernih in gledaliških vlog in stotine samospevov na komornih in solističnih koncertih na domačih, evropskih in ameriških odrih. Uspešnost njenega pedagoškega dela se kaže v izjemnih dosežkih študentk in študentov na tekmovanjih, njeni diplomanti pa so solisti v opernih hišah doma in po svetu ter člani profesionalnih zborov.

Vasilij Meljnikov, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
Violinist prof. Vasilij Meljnikov je mednarodno priznani umetnik, dobitnik več mednarodnih priznanj za umetniške dosežke in dolgoletni koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Svoje bogato in večplastno umetniško delovanje dopolnjuje z izjemnim pedagoškim delom z neizmerno zavzetostjo in predanostjo študentom. Številni njegovi študenti so prejemniki več domačih in mednarodnih nagrad ter uspešno nastopajo kot solisti ali z orkestri doma in v tujini.

Damjana Drobne, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Delo in rezultati prof. dr. Damjane Drobne močno izstopajo na znanstvenem, pedagoškem in tudi strokovnem področju. Prof. dr. Damjana Drobne je cenjena, mednarodno priznana znanstvena avtoriteta na področjih toksikologije in nanotehnologije, idejna snovalka in vodja pedagoških aktivnosti na teh področjih na fakulteti in priznana strokovnjakinja. Z vsem svojim delovanjem je bistveno prispevala k razvoju in mednarodni prepoznavnosti ter ugledu Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani.

Primož Oven, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Primož Oven je mednarodno uveljavljen raziskovalec in pedagog na področju proučevanja zvez med funkcijami, strukturami, kemizmom in lastnostmi lesa, biorafinacije ter valorizacije lesne biomase s poudarkom na pridobivanju in uporabi nanoceluloze in lesnih ekstraktivov. V akademskem in gospodarskem okolju promovira trajnostno izrabo lesa v krožnem biogospodarstvu in skrbi za ugled Univerze v Ljubljani doma in v tujini.

David Stopar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. David Stopar je mednarodno uveljavljen mikrobiolog in odličen pedagog. Proučuje vlogo mikroorganizmov pri delovanju okolja in molekularne mehanizme nastanka biofilmov. Uvaja tudi inovativne načine za njihovo odstranjevanje. Njegovo delo zaznamujejo prebojni pristopi in razmišljanja, visoka mednarodno odmevnost in širjenje ideje o enosti in dragocenosti vsakega živega organizma na tem planetu.

Nada Zupan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Redna profesorica dr. Nada Zupan je po magisteriju na Cornell University v Združenih državah Amerike doktorirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je od leta 1992 tudi zaposlena. Profesorica je izrazito prispevala k internacionalizaciji in pridobljenim mednarodnim akreditacijam, postavila temelje za proučevanje strateškega managementa človeških virov, krepila vezi med stroko in prakso ter s srčnim pedagoškim in mentorskim delom prispevala k ugledu Univerze v Ljubljani doma in v tujini.

Marko Čepin, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Marko Čepin je izjemno priznan strokovnjak na področju verjetnostnih varnostnih analiz in zanesljivosti elektroenergetskih sistemov. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih del, cenjen pedagog in mentor ter uspešen vodja aplikativnih in razvojnih projektov. S svojim znanstvenim delom in delom v mednarodnih strokovnih združenjih močno prispeva k ugledu Univerze v Ljubljani v svetu.

Borut Božič, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Borut Božič je široko razgledan strokovnjak, odličen predavatelj, pedagog in mentor. Sodi v vrh evropskih kliničnih biokemikov, učiteljev in raziskovalcev. S svojim akademskim opusom daje Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani ter slovenski klinični biokemiji in laboratorijski biomedicini nepogrešljiv pečat in je pomemben raziskovalni steber imunologije v evropskem merilu.

Emil Žagar, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Izr. prof. dr. Emil Žagar je eden vodilnih strokovnjakov na področju numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja v slovenskem in mednarodnem merilu. Njegovi raziskovalni rezultati so zanimivi teoretično in tudi praktično, objavljeni pa so v vrhunskih revijah s področja uporabne matematike. Je odličen in med študenti zelo priljubljen predavatelj, ki dosega najvišje študentske ocene in ima nadpovprečno veliko mentorstev. Bil je tudi predstojnik Oddelka za matematiko in je tudi sicer izredno aktiven pri strokovnih in vodstvenih dejavnostih.

Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Vesna Leskošek je v letu 2021 prevzela vodenje skupine za pripravo Pravilnika o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju ter skupino za pripravo Načrta za enakost spolov na Univerzi v Ljubljani. S svojo strokovno znanstveno avtoriteto in doslednostjo pri upoštevanju teoretsko-konceptualnih smernic pri pripravi gradiv je vseskozi zagotavljala, da sta nastali besedili, ki po svojem duhu in ambicijah Univerzo v Ljubljani umeščata med napredne, družbeno občutljive ter k vključevanju in strpnosti naravnane visokošolske institucije.

Mitjan Kalin, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Mitjan Kalin je s svojim vrhunskim delom na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani pomembno pripomogel k svetovnemu razvoju tribologije in površinske nanotehnologije. S predanim delom kot prodekan in dekan je skrbel za stalno rast znanstvene in pedagoške odličnosti ter prepoznavnosti strojništva v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Že od vsega začetka izjemno zavzeto vodi projekt novogradnje.

Raziskovalna skupina SLOfit (izr. prof. dr. Rok Blagus, doc. dr. Saša Đurič, prof. dr. Gregor Jurak, prof. dr. Marjeta Kovač, Jaka Kramaršič, doc. dr. Bojan Leskošek, Kaja Meh, doc. dr. Shawnda Morrison, Tjaša Ocvirk, asist. Žan Luca Potočnik, dr. Jerneja Premelč, doc. dr. Vedrana Sember, izr. prof. dr. Maroje Sorić, izr. prof. dr. Gregor Starc, asist. dr. Neja Markelj, Urška Kereži), Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
Skupina SLOfit je ena najprodornejših evropskih raziskovalnih ekip na področju preučevanja telesne zmogljivosti in 24-urnega gibalnega vedenja, ki vključuje telesno dejavnost, sedenje in spanje. S podporo aplikacije Moj SLOfit se posebej osredotoča na spremljanje teh pojavov pri mladih z namenom pravočasnega in učinkovitega ukrepanja, t. i. vedenjskih intervencij v šolskem in zunajšolskem okolju.

Janez Stare, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Janez Stare kot visokošolski učitelj pokriva področja, povezana z ravnanjem in vodenjem ljudi, in tematike, povezane s človeškimi viri. V sistemu Cobiss izkazuje kar 654 zapisov, od tega številne znanstvene objave, obiske s predavanji na tujih univerzah, vodenje in sodelovanje na raziskovalnih in razvojnih projektih ter izvedbo seminarjev za konkretne uporabnike v praksi. Pri vodenju fakultete je aktivno sodeloval kar šestnajst let, od tega osem let kot dekan fakultete.

Marko Hawlina, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Marko Hawlina je mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju genetskih boleznih mrežnice in nevrooftalmologije. V 22-letnem vodenju Katedre za oftalmologijo je vzgojil številne doktorande ter na očesno kliniko vpeljal raziskovalne projekte in program ARRS. Vodil je tudi evropski odbor za oftalmologijo in leta 2005 v Slovenijo uvedel evropske specialistične izpite, na katerih slovenski kandidati dosegajo izvrstne rezultate. Za svoje delo je prejel pomembne domače in mednarodne nagrade.

Nataša Ihan Hren, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med., dr. dent. med., je diplomantka splošne in dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Profesionalno pot je začela kot mladi raziskovalec in specializant maksilofacialne kirurgije, nadaljevala pa z združevanjem akademske in strokovne klinične poti. Je dolgoletna predstojnica Katedre za maksilofacialno in oralno kirurgijo ter vodja raziskovalnega programa in številnih projektov. Raziskovanje razume kot nujno nadgrajevanje rutine. Ob poučevanju je imela željo in dolžnost sodelovati v organih fakultete za njen razvoj ter biti mentor številnim mladim na do- in podiplomski ravni.

Zaposlene in zaposleni na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je osrednja izobraževalna, strokovna in raziskovalna ustanova za področje klinične mikrobiologije v Sloveniji. Hitro se je pripravila na diagnostiko virusa SARS CoV-2 in 4. marca 2020 potrdila prvi primer okužbe v Sloveniji. V času prvega vala epidemije je izvedla obsežno, izvirno nacionalno raziskavo, v kateri je sodelovala s članicami UL s področja računalništva in družboslovja. Osebju inštituta je, ob zagotavljanju stalne dosegljivosti diagnostike, uspelo rezultate objaviti in dokumentirati v več odličnih znanstvenih revijah. Ob tem je inštitut prav v času epidemije uvedel digitalizacijo testiranja in prenos v elektronski izvid, ki ga je lahko pogledal vsak državljan. Prav tako je uvedel spremljanje genetskih različic virusa in preiskav imunskega odgovora, ki so omogočile varno delovanje študijskih in strokovnih dejavnosti, uvedbo cepljenja in optimalno laboratorijsko diagnostiko.

Klemen Bohinc, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani
Izr. prof. ddr. Klemen Bohinc s svojim odmevnim raziskovalnim delom dokazuje, da je mogoče s povezovanjem vrhunskih raziskovalnih ustanov doseči izjemne znanstvene rezultate. Raziskovanju odpira nove poti in postavlja visoke kriterije odličnosti raziskovalnega dela, ki se preliva v pedagoško delo, ter tako omogoča študentom stik z najnovejšimi dognanji na področju uporabe različnih materialov v medicinskih aplikacijah.

Svečane listine za mlade visokošolske učiteljice in učitelje ter visokošolske sodelavke in sodelavce so prejeli

Davor Kržišnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Davor Kržišnik je zaposlen na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V letu 2015 se je zaposlil kot mladi raziskovalec in leta 2019 tudi doktoriral. Objavil je 37 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih revijah s področja delovanja. Davor Kržišnik je aktiven na pedagoškem, raziskovalnem in tudi strokovnem področju. Na podlagi objav se vidi, da je dr. Kržišnik odličen raziskovalec, ki svoja spoznanja prenaša v prakso in študentom. V študijski proces vnaša nove vaje in pristope.

Katarina Šimunović, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Asist. dr. Katarina Šimunović, asistentka na Oddelku za mikrobiologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je odlična raziskovalka in predana pedagoginja, ki je ključno in z navdušenjem prispevala k pomembnim raziskovalnim objavam na področju mikrobiologije, prijavi patenta in zagonu start-up podjetja za razvoj in trženje inovacije (probiotika za piščance) ter tako pomembno prispevala k ugledu Univerze v Ljubljani.

Meta Sterniša, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Asist. dr. Meta Sterniša je leta 2020 doktorirala na Katedri za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil, kjer se raziskovalno in pedagoško delo usmerja v živilsko mikrobiologijo, bakterijsko encimsko aktivnost in filmotvornost ter načine preprečevanja teh kvarnih mikrobioloških procesov. Ob zglednem pedagoškem delu se vključuje v domače in mednarodne projekte (Trafoon, Food for Future, BioProMedFood), patente in inovacije ter uspešno gradi znanstveno bibliografijo (Cobiss 2017–22 je 511,12).

Živa Kolbl, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Živa Kolbl je doktorirala leta 2020 na Univerzi na Dunaju in se še v istem letu zaposlila na Ekonomski fakulteta Univerze v Ljubljani. Njena znanstvena bibliografija izkazuje visoko raziskovalno uspešnost in izrazito mednarodno usmerjenost. Pedagoško deluje pri več predmetih, kjer konsistentno dosega visoke nadpovprečne ocene študentov. Kot koordinatorica procesa mednarodne akreditacije je aktivno vpeta v procese izboljševanja kakovosti in internacionalizacije.

Marko Jošt, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Marko Jošt na UL FE deluje na področju raziskovalnega dela na področju polprevodnikov in fotovoltaike. Leta 2018 je s sodelavci izdelal perovskit/silicijevo sončno celice z rekordno učinkovitostjo pretvorbe, za kar je s soavtorji prejel jabolko navdiha predsednika Republike Slovenije. Leta 2020 je s sodelavci z inštituta Helmholtz-Zentrum Berlin izdelal rekordno tandemsko celico s certificirano učinkovitostjo pretvorbe 29,2 odstotka. Poleg intenzivnega raziskovalnega dela kot asistent aktivno sodeluje tudi pri pedagoškem procesu na fakulteti.

Jernej Tekavec, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Asist. dr. Jernej Tekavec je diplomiral in doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Raziskovalno deluje na področju geoinformatike in 3D modeliranja, doktoriral je z oceno cum laude, njegove publikacije pa so prepoznane na mednarodni ravni. Pri pedagoškem delu kaže nadpovprečno usposobljenost in inovativne pristope, kar študenti hitro ugotovijo in cenijo.

Matjaž Gomilšek, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Asist. dr. Matjaž Gomilšek je asistent za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 doktoriral iz fizike. Poleg rednega pedagoškega dela je soorganizator poletne šole Physics in Ljubljana. Znanstvenoraziskovalno je izjemno uspešen, saj je v priznanih tujih revijah objavil že 23 člankov in imel več vabljenih predavanj v tujini. Je prejemnik številnih priznanj, med drugim zlatega znaka Jožefa Stefana 2020).

Žiga Emeršič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Žiga Emeršič je član Laboratorija za računalniški vid, kjer se ukvarja s slikovno biometrijo. Z doktorsko disertacijo je vizualno detekcijo in razpoznavanje uhljev premaknil v domeno globokega učenja, organiziral dve tekmovanji, objavil številne publikacije in prejel nagrado Evropske zveze za biometrijo. Študenti hvalijo njegovo pedagoško delo, pogosto pa sodeluje tudi pri širjenju znanstvenih dognanj javnosti.

Dejan Ravšelj, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Dejan Ravšelj, ima kljub mladosti izjemen prispevek na raziskovalnem področju v družboslovju, kar se odraža v več kot 20 recenziranih člankih in več kot 300 citatih v bazah podatkov Web of Science in Scopus. Med drugim je vodja oziroma član več kot desetih nacionalnih in mednarodnih projektov ter član programskega odbora mednarodne znanstvene konference. Dejan je izjemen sodelavec, ki pomembno prispeva h kolektivu na fakulteti, tako s svojo odprtostjo za nove ideje in projekte, pripravljenostjo pomagati ter natančnostjo in zanesljivostjo.

Luka Repanšek, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Dr. Luka Repanšek je zaposlen kot docent na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno in študijsko delo je usmerjeno v zgodovinskoprimerjalni študij indoevropskih jezikov s poudarkom na keltskih, germanskih, slovanskih in indo-iranskih jezikih ter evropske paleolingvistike. Za najboljšo doktorsko disertacijo je prejel nagrado mednarodnega združenja Indogermanische Gesellschaft/Society for IndoEuropean Studies/Société des études indo-europeénnes, za najbolj odmeven doktorat za leto 2017 pa slovensko nagrado srebrni znak ZRC SAZU.

Ambrož Kregar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
Kandidat svoje raziskovalno delo predstavlja v mednarodnih revijah in na konferencah s področja fizike. Do danes je svoje raziskovalno delo kot avtor ali soavtor predstavil v okoli 50 prispevkih. Dela imajo trenutno 47 čistih citatov v Wos in 51 v Scopus. Sodeluje tudi v ARRS in mednarodnih projektih s številnimi tujimi partnerji. V letih 2019 in 2020 je bil podoktorski sodelavec na Inštitutu za teoretično in fizikalno kemijo na Tehnični univerzi v Gradcu, v Avstriji.

Fotografije z dogodka so objavljene v Medijskem središču.