Dr. Floriani Coppola, podoktorski raziskovalki Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je v okviru prestižnega projekta EU, programa Marie Curie, uspel izjemen preboj. Z raziskovanjem ozadja nove metodologije za datiranje historičnih predmetov je v sodelovanju z Univerzo Cagliari ter Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) dokazala, da lahko papir datiramo izjemno natančno, celo na dve leti. Tako nizka negotovost ni mogoča z nobeno izmed drugih obstoječih metod, kot je na primer radiokarbonsko datiranje.

Med raziskovanjem je dr. Florina Coppola analizirala 100 knjig iz splošne zbirke NUK, v obdobju med letoma 1851 in 2000, ki velja za prehodno obdobje v zgodovini papirništva. Skupno je izmerila 3.000 NIR spektrov, s pomočjo analize s tremi algoritmi strojnega učenja. Na ta način je v sodelovanju z raziskovalno skupino preizkusila, kako spremenljivost sestave papirja in naravna razgradnja vplivata na modele datiranja. Rezultati so pokazali, da so za napovedi pomembnejše skupne spektralne lastnosti strukture celuloze in proteinov, ne pa razgradnje, ki bistveno ne vpliva na točnost napovedi.

Njeno raziskavo so objavili v vrhunski znanstveni reviji Journal of the American Chemical Society (IF 16.4).

V raziskavi so sodelovali Laboratorij za dediščinsko znanost Ljubljana (Floriana Coppola, Jernej Markelj, Matija Strlič), Poslovna in ekonomska fakulteta Univerze v Cagliariju, Italija (Luca Frigau, Claudio Conversano) in Narodna in Univerzitetna Knjižnica Slovenije (Jasna Malešič).

Do njene raziskave lahko dostopate na tej povezavi.