Ljudje si za namen pomoči drug drugemu prostovoljno puščamo kri tam nekje od obdobja druge svetovne vojne dalje. Da se bolnikom zagotovi potrebna količina krvi, je v Sloveniji potrebnih 300 do 350 krvodajalcev na dan. Slovenija spada med države, ki so, kar se tiče zaloge krvi, samozadostne – kar pomeni, da med prostovoljci pridobimo dovolj krvi, da zadostimo svojim potrebam. Krvodajalstvo velja za najvišjo obliko pomoči med ljudmi, saj krvodajalec prostovoljno in brez plačila daruje kri za neznanca. Na tokratni Alumniteki, ki bo v sredo, 7. junija 2023, ob 18. uri na Zdravstveni fakulteti UL, se bomo pogovarjali, zakaj se ljudje odločijo, da bodo darovali kri in kaj lahko vpliva na verjetnost, da bo nekdo postal krvodajalec.

Ker je krvodajalstvo ključno za nemoteno delovanje zdravstva in zdravstvenega sistema, se bomo vprašali, kdo je zadolžen za pridobivanje krvodajalcev in kdo zagotavlja dovolj veliko zalogo varne in ustrezne krvi ter seveda, kdo je na drugi strani največji porabnik te krvi. Spoznali bomo tudi, kako je treba kri pripraviti, ko je enkrat darovana, kakšna je zdrava kri in kakšne so bolezni krvi.

Z nami bodo: