Poslovil se je naš cenjeni profesor, nekdanji dekan Pravne fakultete v Ljubljani in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ivan Kristan. 

Ivan Kristan, rojen 12. 6. 1930 v Arnovem selu pri Brežicah, je osnovno šolo obiskoval v Artičah. Čas okupacije (1941–1945) je preživel v izseljeniških taboriščih v Nemčiji, po vrnitvi v domovino pa se je vpisal na gimnazijo v Brežicah in 1951 maturiral. Želja do študija ga je pripeljala v Ljubljano, kjer se je odločil za študij prava na Pravni fakulteti in kot izredni študent – finančna sredstva za študij je zbiral kot dopisnik za ljubljanski Dnevnik in Ljudsko pravico – 1957 diplomiral. 

Po študiju je deloval kot pravni svetovalec v okviru Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, pri čemer se je srečal z vrsto statutov različnih podjetij, kar mu je dalo izziv za podiplomski študij. Uspešno opravljen zagovor doktorske disertacije o Statutih delovnih organizacij v procesu odmiranja prava, v kateri je polemiziral, kaj naj urejajo podjetja avtonomno s svojimi statuti in kaj naj ureja država z zakoni, mu je 1965 prinesel naziv doktor prava, dve leti kasneje je postal asistent na Katedri za teorijo države in ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. 

1970 je postal docent za ustavno pravo SFRJ, 1974 izredni, 1977 pa redni profesor. Osrednje teme njegovih raziskav so bile varstvo človekovih pravic, varstvo ustavnosti in zakonitosti, nacionalno vprašanje in z njim povezani koncept federalizma (poudarek je bil na nacionalni suverenosti in pravici naroda do samoodločbe) ter problematika parlamentarizma in znotraj nje problem dvodomnosti. Njegovi temeljni znanstveni deli sta Ustavno pravo SFRJ  in Pravica do samoodločbe, prispevek v Zborniku znanstvenih razprav, št. 50. 

Bil je zelo aktiven na znanstvenem področju, med drugim se je tudi večkratna študijsko izpopolnjeval v tujini kot štipendist Humboldtove fundacije. Po dveh mandatih predstojnika Katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti (1981–85) in funkciji dekana Pravne fakultete (1985) je bil imenovan za rektorja Univerze v Ljubljani (1985–1987), ki se je takrat imenovala Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. 

Napori dr. Kristana za kakovostno visokošolsko izobraževanje, ki so sovpadali z začetkom uvajanja usmerjenega izobraževanja na univerzi (1985–1986), so vidni v njegovih smernicah razvoja univerze. S posebnim zakonom naj bi se priznal njen specifični status, njena avtonomnost in integracijska vloga pri načrtovanju, usmerjanju in razvijanju visokošolske raziskovalnoznanstvene in vzgojno-izobraževalne dejavnosti; univerza naj bi bila odprta za nove znanstvene ideje in dosežke (pretok idej, kadrov in literature) in aktivnejša pri oblikovanju slovenske družbe in reševanju njenih problemov; s sintetizacijo dodiplomskega študija in specializacijo podiplomskega študija naj bi se pridobila specialna znanja, z uvajanjem novosti pa razvijala stroka. 

Po končani rektorski funkciji se je aktivno vključil v politično življenje in pomagal krojiti pot Slovenije k samostojni državi. Med drugim je bil med letoma 1992 in 1997 prvi predsednik državnega sveta. 

Leta 2003 mu je bil podeljen naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.

Svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje.

Žalna seja bo v sredo, 11. oktobra 2023, ob 11. uri, v Zbornični dvorani Rektorata UL.

Vir fotografije: Univerza v Ljubljani in njeni rektorji (2001)