Datum objave: 30.11.2023

Kategorija: Aktualno na Univerzi

zaslužni23

Na Univerzi v Ljubljani smo v okviru Tedna univerze 30. novembra 2023 podelili nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor podeljujemo upokojeni učiteljici oziroma učitelju Univerze za pomembne prispevke k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela. Zaslužne nazive smo letos podelili štirinajstim upokojenim učiteljicam in učiteljem. 

Prejemnice in prejemnike nazivov sta nagovorila rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, in slavnostna govorka, zaslužna profesorica dr. Julijana Kristl, doktorica farmacevtskih znanosti, vodilna znanstvenica in utemeljiteljica raziskav na področju farmacevtske nanotehnologije v Sloveniji. V imenu prejemnice in prejemnikov nazivov se je zahvalila zasl. prof. Lučka Kajfež Bogataj. 

Nazive zaslužna profesorica oziroma zaslužni profesor so prejeli: 

 

Prof. Bojan Gorenec na predlog Akademije za likovno umetnost in oblikovanje

Prof. dr. Bojan Gorenec je poleg izjemno pomembnega prispevka v slovenskem slikarstvu med službovanjem na Univerzi v Ljubljani prepoznano prispeval k delovanju, ugledu in razvoju Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Univerze v Ljubljani. Deloval je na vseh najpomembnejših upravljavskih funkcijah omenjene Akademije, bil je dekan, prodekan, predstojnik slikarskega oddelka, sodeloval je tudi pri ključnih študijskih reformah in uvajanju tretjestopenjskega doktorskega študija umetnosti.  

 

Prof. Katarina Čufar na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Katarina Čufar je prepoznavna profesorica in znanstvenica z izjemnim prispevkom k razvoju znanosti o lesu in dendrokronologije. Z več kot 120 vrhunskimi objavami in več kot 6000 citati je ena najvidnejših raziskovalk. Prejela je več nagrad, tudi Zoisovo priznanje in Jesenkovo nagrado. Deluje v mednarodni akademiji International Academy of Wood Science in v več mednarodnih združenjih. S pedagoškim delom ter vodenjem in upravljanjem je izjemno prispevala k ugledu Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani. 

 

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, redna profesorica za področje agrometeorologije na Biotehniški fakulteti, je več kot 40 let predano opravljala pedagoško in raziskovalno delo na področjih aplikativne meteorologije, biometeorologije in klimatologije ter je med pionirji raziskovanja podnebnih sprememb v Sloveniji. Prejela je številna priznanja, skupaj s člani Medvladnega odbora za podnebne spremembe in Alom Gorom tudi Nobelovo nagrado za mir 2007. Posebej izstopajo njeni dosežki na področju popularizacije znanosti in ozaveščanja o okoljskih problemih. 

 

Prof. Dr. Irena Rogelj na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 

Prof. dr. Irena Rogelj je s svojim raziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom neizbrisljivo zaznamovala področja mlekarstva, prehrane in probiotikov. Slednjega je že pred več kot 40 leti prepoznala kot izjemno perspektivnega, nadgradila pa ga je še s pomenom razvoja mikrobiote v najzgodnejšem življenjskem obdobju. Odlikuje jo bogat znanstvenoraziskovalni opus, dolgoletno sodelovanje z gospodarstvom, članstvo v mnogoterih komisijah, za kar je prejela številne nagrade, priznanja, tudi za življenjsko delo. 

 

Prof. dr. Dušan Mramor na predlog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani 

Prof. dr. Dušan Mramor je utemeljitelj sodobnih poslovnih financ v Sloveniji. Tri mandatna obdobja je bil dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. V tem času je bil tudi predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Raziskovalna dela je objavil v priznanih revijah, tudi v tistih, ki so uvrščene na listo Financial Times Top 50. V dveh mandatih Vlade Republike Slovenije je bil minister za finance. S svojo energijo, jasnim razmišljanjem, vztrajnostjo ter trdno voljo je bistveno pripomogel k znanstvenemu in pedagoškemu razvoju tako fakultete kakor Republike Slovenije. Navduševal nas je in nam bo vzor tudi v prihodnje. 

 

Prof. dr. Maks Tajnikar na predlog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Maks Tajnikar je redni profesor ekonomije in podjetništva. Bil je minister za malo gospodarstvo in minister za gospodarstvo v Vladi Republike Slovenije. V obdobju med letoma 2001 in 2007 je bil dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavil je več kot 640 znanstvenih in strokovnih člankov v različnih domačih in tujih časopisih ter učbenike s področja mikroekonomike, makroekonomike, ekonomike zdravstva, upravljalne ekonomike, managiranja rastočih poslov, podjetništva in postkeynesianske ekonomske teorije. Na portalu YouTube je objavil celovita videopredavanja iz makroekonomike, mikroekonomike in ekonomike zdravstva. Je avtor in ustanovitelj več novih predmetov in študijskih programov. 

 

Prof. dr. Maja Bučar na predlog Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani 

Prof. dr. Maja Bučar je s svojim pedagoškim in raziskovalnim delom izjemno prispevala k razvoju in proučevanju razvojnih študij ter raziskovalno-razvojnih in inovacijskih politik. Predano poučevanje in akademsko raziskovanje je povezovala z aplikativnimi projekti, oblikovalci politik in gospodarstvom ter s splošno javnostjo. V številnih vlogah, tako mentorskih kot vodstvenih na Univerzi v Ljubljani, je aktivno krepila ugled, kakovostno interdisciplinarno sodelovanje in mednarodno vpetost Univerze v Ljubljani. 

 

Prof. dr. Janvit Golob na predlog Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Janvit Golob je izjemna osebnost, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval področje kemijskega inženirstva v Sloveniji. Njegova bogata kariera, ki vključuje vlogo profesorja, mentorja, raziskovalca in državnega svetnika, je prispevala k izobraževanju novih generacij in krepitvi povezave med akademsko sfero in gospodarstvom. Njegova strast do znanosti in predanost trajnostnemu razvoju ga uvrščata med najvidnejše strokovnjake na tem področju. 

 

Prof. dr. Matjaž Omladič na predlog Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Matjaž Omladič je eden najvplivnejših slovenskih matematikov. Oblikoval je raziskovalne skupine na več področjih matematičnih raziskav, skrbel je za vzgojo mladih raziskovalcev in prenašal svoje znanje na študente številnih generacij. Bil je mentor pri 31 doktorskih disertacijah. Pomembno je tudi njegovo vodstveno delo na Univerzi v Ljubljani ter na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko, prav tako pa tudi strokovno delovanje za širšo skupnost. Med drugim je bil v letih 2001 do 2005 prorektor za raziskovalno dejavnost Univerze v Ljubljani, v letih 2006 do 2011 pa direktor Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. 

 

Prof. dr. Janez Seliger na predlog Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani  

Prof. dr. Janez Seliger je eden ključnih eksperimentalnih fizikov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z jedrsko magnetno resonanco. Z raziskavami feroelektrikov, tekočih kristalov, inkomenzurabilnih struktur, električnih dipolnih stekel in faznih prehodov je dosegel izredno prepoznavnost tako na državni ravni kot v mednarodnem merilu. Postavil ali prenovil je mnoge predmete, ki jih poslušajo študenti fizike. S svojim znanjem in navdušenjem je postal eden od legendarnih profesorjev Oddelka za fiziko. 

 

Prof. dr. Božidar Jezernik na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 

Prof. dr. Božidar Jezernik se raziskovalno ukvarja s širokim raziskovalnim področjem, kjer je treba omeniti pomen in mednarodno odmevnost njegovih raziskav Balkana, predvsem v povezavi z vprašanjem percepcije in konstrukcije Drugega. Po merilih raziskovalne uspešnosti Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je najvidnejši slovenski etnolog in velja za vodilnega slovenskega strokovnjaka za Balkan v mednarodni znanstveni skupnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad, svoje znanje pa redno posreduje širši zainteresirani javnosti ter prispeva k boljšemu razumevanju humanističnega in družboslovnega znanja v slovenski družbi. 

 

Prof. dr. Boris A. Novak na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 

Prof. dr. Boris A. Novak je predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od leta 1997. Poglavitna področja njegovega znanstvenega dela so primerjalna verzologija, srednjeveška, renesančna in baročna književnost, simbolizem ter literarno prevodoslovje. Je največja znanstvena avtoriteta za področje primerjalne verzologije v Sloveniji, pa tudi širše. Njegova znanstvenoraziskovalna odličnost se ves čas prepleta in združuje z njegovim pedagoškim delom. Pedagoško odličnost dokazuje njegov izrazit posluh za svobodno umetniško ustvarjanje generacij študentov primerjalne književnosti in literarne teorije. 

 

Akad. prof. dr. Leopold Marijan Pavčnik na predlog Pravne fakultete Univerze v Ljubljani 

Akad. prof. dr. Leopold Marijan Pavčnik s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je v slovenski pravni pokrajini pustil globok in trajen pečat. Kot mednarodno uveljavljeni avtor je z bibliografijo, ki obsega več kot 720 enot, pogosto navajan v sodni in ustavnosodni praksi. Kot urednik je zasnoval zbirko Pravna obzorja, ki je v slovenski prostor prinesla več kot 50 izvirnih domačih del in prevodov, ter zbirko Scientia iustitia, namenjeno objavi prvencev mladih slovenskih pravnih znanstvenikov. Profesor Pavčnik je in ostaja zgled vrhunskega strokovnjaka in predanega pedagoga, ki v slovenski strokovni javnosti uživa nesporen ugled.  

 

Prof. dr. Christian Gostečnik na predlog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani 

Prof. dr. Christian Gostečnik je vrhunski znanstvenik in strokovnjak na področju zakonske in družinske terapije. Bil je predavatelj in dekan na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Objavil je več kot 1100 biografskih zapisov, od tega 25 znanstvenih monografij in 50 znanstvenih člankov. Razvil je inovativni psihobiološki model Relacijska družinska terapija, za katerega je prejel nagrado na petem Forumu inovacij. Zavzemal se je za širjenje terapevtskih znanj in dosegel, da je na Teološki fakulteti mogoče narediti po vertikali celotno izobraževanje za družinskega terapevta. 

 

Foto: Bor Slana/STA

Fotografije z dogodka so dostopne na tej povezavi.