Datum objave: 29.03.2024

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Foto: Miha Krofel
Foto: Miha Krofel

Razumevanje odzivov živali na ljudi postaja vse pomembnejše zaradi naraščajočih motenj, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov. Zato so raziskovalci vsega sveta združili svoje podatke in ugotavljali, kako se divje živali odzivajo na ljudi v svojem okolju. Rezultati so pokazali na velike razlike med različnimi živalskimi vrstami, kot najbolj občutljive na ljudi so se izkazale velike zveri. Del raziskave je bil izveden tudi v Sloveniji, kjer so raziskovalci z Biotehniške UL in Zavoda za gozdove Slovenije največji odziv opazili pri medvedu. Raziskovalci upajo, da bo novo znanje olajšalo sobivanje ljudi in živali ter omogočilo bolj učinkovito blaženje negativnih posledic rekreacije in druge človekove dejavnosti v naravi.

Omejitve gibanja v naravi, do katerih je prišlo v mnogih državah kot odziv na pandemijo covid-19, so privedle do velikih sprememb tudi v obnašanju živali. V največji študiji doslej je 220 raziskovalcev celega sveta, vključno s Slovenijo, združilo podatke aktivnosti 163 vrst živali, pridobljenih s pomočjo avtomatskih kamer, in izkoristilo to edinstveno obdobje, da bi bolje razumeli vplive človeka na živali, ki niso tako enoznačni, kot si pogosto predstavljamo. Rezultate so te dni objavili v vodilni znanstveni reviji na področju ekologije, Nature Ecology and Evolution.

Raziskava je pokazala, da kadar se prisotnost ljudi v naravnem okolju zmanjša, postanejo živali bolj aktivne. Drugačne odzive pa so živali pokazale v kulturni krajini, kjer je stikov med živalmi in ljudmi bistveno več. V tem okolju so postale živali ob večji človekovi dejavnosti predvsem bolj nočno-aktivne. Odziv se je zelo razlikoval med različnimi skupinami živali, kot najbolj občutljive na človeka pa so se izkazale velike zveri.

Dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete UL in soavtor raziskave je povedal: "V Sloveniji smo največje spremembe opazili pri rjavih medvedih, ki so v odzivu na človeka najbolj spremenili svojo aktivnosti in takrat postali še bolj nočno-aktivni kot sicer." Odzivi so lahko po drugi strani precej drugačni pri rastlinojedcih, ki se neredko celo približujejo človeškim naseljem. 

Povezava do izvirnega znanstvenega članka: Burton et al. 2024. Mammal responses to global changes in human activity vary by trophic group and landscape. – Nature Ecology and Evolution, doi: 10.1038/s41559-024-02363-2

Projekt je bil delno financiran prek temeljnih projektov ARIS.

Aris SI