Univerze (javne) v Sloveniji niso bile enakovreden partner v pogajanjih o novem plačnem sistemu, čeprav bi glede na ustavno zagotovljeno avtonomijo in zakonsko določen način financiranja, morale aktivno sodelovati v pogajanjih.

Datum objave: 22.09.2008

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Šele po večkratnih prepričevanjih s strani rektorske konference so bili predstavniki univerz povabljeni kot neke vrste opazovalci na zadnje sestanke pogajalskih skupin, kjer pa niso imeli nobenega vpliva na dejanske dogovore med vlado in reprezentativnimi sindikati na področju šolstav.

Aneksi h kolektivnim pogodbam (za vse univerze veljata vsaj dva aneksa, za nekatere pa celo več!!) so sicer deloma zmanjšali število delovnih mest, vendar to zahteva tudi korenite spremembe v sistemizacijah in ponekod celo v organizaciji dela. Aneksi so v nekaterih točkah tudi nekonsistentni v razmerju do visokošolske zakonodaje – uvajajo nazive, ki jih Zakon o visokem šolstvu ne pozna (npr. asistent z magisterijem, asistent z doktoratom, lektor z magisterijem, lektor z doktoratom….) in sprožajo zahteve po medsebojni uskladitvi, seveda pa tudi po spremembi habilitacijskih pravil.

NOVA NESORAZMERJA
Neprimerna uvrstitev nekaterih pedagoških delovnih mest, ki so vitalnega pomena za delovanje univerze.
Kljub temu, da so tudi sindikati opozarjali na neustrezno postavitev delovnega mesta asistenta (v vseh »TREH« nazivih),  je bil letošnji odgovor vladne strani vedno jasen, da tu ne bo sprememb, ker gre za ODMN v KP za javni sektor (katere podpisnik pa ni noben reprezentativni šolski sindikat). Vlada je pozabila, da je letos pristala na bistvena povečanja najprej pri zdravnikih in potem posledično deloma tudi pri visokošolskih profesorjih, kar je posledično podrlo plačna razmerja med dvema največjima skupinama pedagoških delavcev  na univerzi, asistenti in profesorji. Dolgoročno to ni pomembno zgolj zaradi plačnih razmerij, ampak tudi za razvoj univerz oziroma pridobivanje najbolj kvalitetnih diplomantov v pedagoški proces.
Podobno kot z asistenti se je zgodilo še z lektorji in bibliotekarji. Poudariti je potrebno predvsem  popolnoma različen položaj istega profila zaposlenih v različnih področjih javnega sektorja (kultura, šolstvo, raziskovanje…). Pri tem so se vzpostavila  nova nesorazmerja, ki za univerze nikakor niso sprejemljiva.
Skupina J je z novim plačnim sistemom več ali manj izgubila. Precejšen del zaposlenih  je na varovani plači, še večji pa je delež tistih, ki menijo, da so dobili drobtinice na koncu pogajanj. Najbolj negativno izstopa položaj zaposlenih na področju informatike, financ in računovodstva.

DELOVNA USPEŠNOST ZA POVEČAN OBSEG DELA
Dodatek za povečan obseg dela oziroma za plačilo dodatne tedenske pedagoške obveznosti, se je prekvalificiral v delovno uspešnost za povečan obseg dela. To prinaša s seboj pomembno poslabšanje plačila pedagoškega dela v času dodatne tedenske obveznosti.  Prvič zato, ker formula v metodologiji za izračuna plače  ne zagotavlja enakega plačila dela kot v času običajne tedenske obveznosti učitelja, kar določata tako ZVŠ kot tudi ZSPJS. In drugič, pri izračunu nadomestila plače v času dopusta ali druge odsotnosti se delovna uspešnost za povečan obseg dela ne šteje v osnovo, kar pomeni, da se letni zaslužek učiteljev s povečano delovno obveznostjo, v primerjavi s starim sistemom pomembno poslabša.

POLOŽAJNI DODATEK
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence po oceni UL zahteva tudi do 20 krat več sredstev, kot dosedanji dodatki za opravljanje funkcij dekana, prodekana, vodij kateder in oddelkov. Zaradi posebnosti organizacije univerz in visoke izobrazbene strukture zaposlenih, zato njeno dosledno uresničevanje vodi v nova nesorazmerja med zaposlenimi. Ugotavljamo, da je uredba naravnana predvsem na delovanje drugih področij javnega sektorja, kar zahteva nove organizacijske posege znotraj univerz.

HITROST IN ČAS UVAJANJA
Uvajanje novega zakona ni bilo dovolj pripravljeno, zadnji akti so se sprejemali že v času priprave obračuna po novem sistemu, zato obstaja veliko odprtih vprašanj glede interpretacije posameznih premalo dorečenih rešitev, ki jih v času počitnic ni bilo mogoče v celoti razrešiti. Nekatere interpretacije obeh ministrstev pa povzročajo dodatno zmedo in nove dileme.

ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
Na podlagi 50. c člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju naj bi se namenska sredstva, ki so bila v proračunu oblikovana za odpravo plačnih nesorazmerij, začela uporabljati, ko bodo uporabniki proračuna pričeli izplačevati plače po novem zakonu. V Kolektivni pogodbi za javni sektor je dogovorjeno, naj bi se prvo izplačilo po novem zakonu izvedlo 5. septembra 2008, to pomeni, da naj bi obračun plač za mesec avgust temeljil na novi metodologiji za obračun plač, hkrati pa naj bi bil izveden tudi poračun osnovne plače za obdobje od maja do avgusta. Po večkratnem prepričevanju obeh ministrstev, so univerze 4. 9. del sredstev prejele iz  MVZT.  Še vedno pa ni jasno kako, kdaj in koliko sredstev bomo do konca še prejeli. Namesto resnega pogovora o potrebnih sredstvih za uresničitev novega zakona, se je MVZT odločilo, da opravi nadzor nad prevedbo plač po novem zakonu, ki ga pravkar izvaja na ljubljanski univerzi.